Slovenski etnografski muzej

Čipka kot simbol nevidnih vezi med različnimi časi, prostori in ljudmi. Klekljana čipka, vzorec trgovske firme Lapajne / Idrija / konec 19., zač. 20. stol. / foto: M. Habič.
Avtor
Janja Žagar
Fotografije
Janja Žagar, Marko Habič, Jure Rus, Tomaž Lauko
Spletna postavitev
Gregor Ilaš
Slovenski etnografski muzej, december 2017

Čipka je …

spletna razstava

... samostojna luknjičava tvorba iz tekstilnih in njim podobnih niti.

Tako nekako bi jo opredelile slovarske definicije, a to je le manjši, vidni del čipke. Precej večji je njen nevidni, nesnovni del: vsaka čipka odseva razvojno pot svoje in drugih čipkarskih tehnik, zgodovino vseh meddeželnih vplivov in izmenjav čipkarskih veščin in vzorcev. V sebi nosi ustvarjalnost izdelovalcev, ki so čipkam dali pisano paleto oblik, in tvornost uporabnikov, ki so čipkam vtisnili mnogotere pomene.

Spletna razstava z naslovom Čipka je … prinaša možnost seznanjanja z večjim številom izbranih vzorcev čipk, čipkastih predmetov in predmetov s čipko, ki jih hrani SEM, niso pa trajno dostopni očem javnosti. V manjšem številu so čipke iz zbirke SEM sicer že predstavljene na stalni razstavi Med naravo in kulturo v okviru tipologije krašenja tekstilij. Precej več in v različnih kontekstih jih je bilo pred kratkim predstavljenih na občasni razstavi z naslovom ČIPKAste vezi (SEM, 2016). Da bi bile raznovrstne pripovedi čipk, ki močno presegajo vidik estetike in tehnike izdelave, lahko trajno dostopne in bi obenem dopolnjevale stalno razstavo SEM, je kustosinja tekstilne zbirke SEM Janja Žagar pripravila še spletno razstavo. Ta je dostopna na spletnih straneh SEM, prek aplikacije za mobilne naprave pa tudi na omenjeni stalni razstavi.
Poglavja spletne razstave sestavljajo kratka besedila in nizi simbolnih in dokumentarnih fotografij. Vsebine poglavij se od definicij premaknejo k vprašanjem zgodovinskega razvoja čipk in dejavnikom za (pre)ozko pojmovanje dediščine čipk pri nas. Z izbranimi primerki čipkastih vzorcev iz tekstilne zbirke SEM so predstavljene čipke različnih tehnik izdelave in čipkasti predmeti / predmeti s čipko po načinih rabe oz. pomenih, ki se tvorijo skozi muzejsko in zasebno rabo. Spletna razstava opozarja še na druge slovenske muzejske ustanove, ki zbirajo čipke, in na številne posameznike, društva, šole, projekte, ki soustvarjajo aktualno podobo »čipkastega« na Slovenskem.

Razvojna pot čipk

•	Vzorčnik perzijskih ažurjev z ljubljanske obrtne šole (detajl) / Ljubljana / po letu 1895 / foto: J. Žagar

Čipkarske tehnike so se izdvojile iz starejših veščin tkanja, prepletanja, vozlanja, mreženja, vezenja..., kar je skupna človeška dediščina. Tehnološki vrhunci teh najprej funkcionalnih, kasneje tudi krasilnih tehnik so se razvili v azijskih deželah, od koder so bili prek trgovskih poti posredovani tudi v Evropo. Tu so se uporabljale in se po svoje razvijale že v antičnem času in srednjem veku, v začetku 16. stoletja pa so se iz njih izdvojile samostojne šivane in klekljane čipke.  Iz tehnik vozlanih mrež so se razvile okrasne mrežice in vozlane čipke; kvačkane in pletene čipke so luknjičava izvedba starejših tehnik kvačkanja in pletenja, ki jo je spodbudila moda drugih čipk. Z močnimi medsebojnimi vplivi med evropskimi deželami so se v naslednjih treh stoletjih čipkarske tehnike in vzorci selili in se medsebojno oplajali. Z migracijami ljudi in trgovanjem so se čipkarske tehnike in veščine širile tudi izven Evrope. Z iznajdbo strojnih čipk v 19. stoletju in industrijsko proizvodnjo ter množično rabo v 20. stoletju pa so postale čipke del globalnega sveta.

> Več o razvojni poti čipk

Dediščina našega prostora: klekljarska tehnika kot vezivo

•	Klekljanje: veščina in domišljija, spretnost in vztrajnost

Prevladujoča predstava o slovenski dediščini čipk je precej enostranska. Domala ekskluzivni položaj dediščine čipk pri nas ima klekljarska tehnika in zgodovina klekljarstva kot dopolnilne preživetvene dejavnosti v revnejših rudarskih in hribovskih kmečkih krajih. Ustvarjanje manjših čipkarskih centrov po Evropi je potekalo pod vplivi in zgledi vodilnih centrov  čipkarstva po Evropi; tako tudi pri nas. Iz lokalnih specifik in okoliščin, ki so usmerjale konkretna zgodovinska dogajanja in ljudi, povezanih s poučevanjem, izdelovanjem in prodajo klekljanih čipk, se napaja sodobna identiteta lokalnih skupnosti. Lokalne specifike so največkrat pripisane enkratnostim, drobnim tehničnim in likovnim različicam v izvedbi in lokalnem izrazju za tehnične detajle. A na teh stvareh lahko temelji identiteta krajev in ljudi, ki izhajajo iz njih – tudi če odidejo od doma in se podajo v daljni svet.

Največji obseg obrtnega in založniškega izdelovanja so pri nas doživele klekljane čipke, pa tudi največ pozornosti države in njenih vložkov v vzgojo klekljarskih veščin ter v nadzorovano spodbujanje trgovanja s čipkami in promocije. Skupaj z usmerjenimi raziskavami in muzejskimi razstavami se je tako skonstruirala podoba »najbolj naše« dediščine čipk. Izdelovanje klekljane čipke je država razglasila za element kulturne dediščine državnega pomena.

> Klekljanje na Slovenskem
> Kaj se je klekljalo pri nas?
> Sodobna klekljana čipka
> Živa mojstrovina državnega pomena

Čipke v tekstilni zbirki SEM

Hramba čipk v depojskem okolju SEM / foto: J. Žagar.

SEM hrani v svojem fundusu prek 1.500 čipk, izdelanih v različnih čipkarskih tehnikah, in sodi med največje tovrstne zbirke pri nas. Gre za samostojne čipke ali za dopolnilo oz. sestavino različnih predmetov, ki tvorijo več muzejskih zbirk, npr. zbirko vzorcev in vzorčnikov, šolskih vajenic, zbirke oblačil in oblačilnih dodatkov, tekstilij stanovanjske opreme ali tekstilij, povezanih s šegami in življenjskimi mejniki. Včasih gre tudi zgolj za ohranjene fragmente nekdanjih dragocenosti, ki se jih je zdelo prvotnim lastnikom škoda zavreči. Po kriteriju rabe izvirajo pretežno s slovenskega ozemlja, po kriteriju nastanka pa ne vedno, saj je bila pisana mednarodna trgovina s čipkami tako kot trgovina z drugimi tekstilnimi surovinami in (pol)izdelki stvarnost, inozemska roba pa pogosto celo vir družbenega ugleda in prestiža.

Z izbranimi predmeti iz naše zbirke tako v naslednjih dveh poglavjih ponujamo vpogled v razlike med čipkarskimi tehnikami (Čipke po tehnikah izdelave) in v načine rabe čipk na Slovenskem (Rabe in pomeni čipkastega). 

 

 

 

Čipke po tehnikah izdelave

Mozaik čipkastih struktur in tehnik / foto: J. Žagar.

Med osnovne ročne čipkarske tehnike uvrščamo šivane, klekljane, vozlane, kvačkane in pletene čipke; kadar se v istem izdelku združi več tehnik, gre za čipke mešanih tehnik. Razlike med ročnimi tehnikami so v temeljnem sistemu niti: klekljane čipke nastajajo s prepletanjem sistema več parov niti naenkrat, šivane čipke pa gradijo strukturo z eno samo nitjo in mnogimi zaporednimi vbodi. Tudi pletene in kvačkane čipke temeljijo na sistemu ene »neskončne« niti. Vozlane čipke so lahko izdelane po obeh sistemih, prav tako tudi čipke mešanih tehnik. Strojno izdelane čipke posnemajo videz ročnih tehnik, čeprav gre za drugačne tekstilne tehnologije oz. strojne sisteme.

Med ročno izdelanimi čipkami sta tehnično najbolj dovršeni in razvejani skupini klekljanih in šivanih čipk, vse druge so manj opazne sopotnice obeh »velikih«. Živ(ahn)e sopotnice so tudi vse krasilne tehnike, iz katerih so se čipke razvile: s pojavom čipk niso bile pozabljene ali opuščene, ampak so se razvijale naprej. Luknjičave vezenine, pozamenti, vozlanje in mreženje so še danes pogost okras tekstilnih izdelkov – tudi tistih s čipko. Zato ni naključje, da se pojavljajo na mnogih muzejskih predmetih 19. in 20. stoletja.

> Šivane čipke
> Klekljane čipke
> Kvačkane čipke
> Pletene čipke
> Vozlane čipke
> Čipke mešanih tehnik
> Strojne čipke

Rabe in pomeni čipkastega

Čipka postane del dediščine tudi skozi izbiro, rabo in pripisane pomene / foto: J. Rus

Čeprav je čipki pripisana osnovna naloga krašenja, ne gre le za univerzalno potrebo po lepem. Krašenje je tudi označevanje izjemnega dogodka, ekskluzivnosti prostora in elitizma ljudi. Čipka torej ni primerna za vsako priložnost in dosegljiva za vse ljudi enako. Njihova izdelava zahteva veliko spretnosti, znanja in časa, zato pomenijo redkost in dragocenost. Zato so se zdele čipke primerno protokolarno, pripadnostno, ljubezensko  ali slavnostno darilo ob pomembnih dogodkih oz. življenjskih mejnikih. Naloga obdarovanja je namreč utrjevanje medsebojnih razmerij, pa naj gre za razmerja med verniki in cerkvijo, med deželnimi veljaki, rodbinskimi člani, prijatelji, ljubimci …

> Oblike čipk, načini rabe in govorica pomenov
> Čipkasti predmeti in predmeti s čipko iz zbirke SEM

> Od čipke do čipke
> Od obrobe do celote
> Od glave do peta
> Od javnega do intimnega
> Od pomena do pomena

 

 

Čipke v drugih slovenskih muzejih

Predstavitev čipk iz zbirk drugih muzejev – pogled v razstavo ČIPKAste vezi (SEM 2016) / foto: J. Žagar.

Še več slovenskih muzejev zbira in hrani čipke oz. predmete s čipko različnih starosti, zvrsti, namembnosti, ki so dostopne javnosti skozi trajne ali občasne tematske razstave, ali pa so del širših muzejskih pripovedi: Gorenjski muzej Kranj, Loški muzej Škofja Loka, Mestni muzej Idrija, Mestni muzej Ljubljana, Muzej krščanstva na Slovenskem, Muzej Železniki, Muzej Žiri, Narodni muzej Slovenije, Pokrajinski muzej Koper, Pokrajinski muzej Maribor, Slovenski šolski muzej itd.

Čipke iz muzejskih zbirk so lahko opredmetenje historičnih slogov, druge dokument zgodovinskih procesov in dogodkov, izjemnih osebnosti ali lokalnih posebnosti. Spet tretje imajo vlogo muzejskih simbolnih ponazoril, protokolarnih daril itd. Mnogo čipk je strojne izdelave, med ročnimi tehnikami pa prevladujejo klekljane, vezene in kvačkane čipke. Izpostavljeni predmeti izbranih slovenskih muzejev izkazujejo raznolikost muzejske dediščine čipk po Sloveniji, temelječe ne le na dediščini izdelovalskih veščin in tehnik, ampak tudi na mnogovrstni rabi in pomenskih vrednostih.

> Čipke v drugih slovenskih muzejih

Čipka med osebno in skupno dediščino

Nedokončano delo. Elektročipka, skupinski rezultat kreativne delavnice, RampaLab 2016 / foto J. Žagar.

Vsaka čipka – muzejska ali zasebna - nosi v sebi razsežnosti več dediščin: osebne in družinske oz. vsake, ki vsebuje vezi posameznika z drugimi skupinami ljudi. Priučene veščine izdelovanja, pa tudi kriterijev izbire in načinov rabe čipko in njenega izdelovalca oz. uporabnika povežejo tudi z drugimi časi in drugimi kraji oziroma širšimi prostori.

Sledeči dve poglavji z izbranimi novimi pridobitvami za zbirko SEM in zasebnimi predmeti nam čipko slikovito osvetlita kot opredmetenje vezi med osebnim in skupnim (Moja čipka – čipka z zgodbo in Čipka kot spomin – zasebna zbirka čipk).

Moja čipka - čipka z zgodbo

Klekljan prtiček z zgodbo / izdelala Tončka Stanonik  2015 / foto: J. Žagar.

Med čipkami iz zbirke SEM velja posebej izpostaviti nekaj predmetov, ki so prišli v muzej kot odziv na naše javno povabilo k sodelovanju z naslovom Moja Čipka in geslom Sodelujem in soustvarjam dediščino čipk na Slovenskem. V njem smo naprosili posameznike, naj muzejsko zbirko obogatijo s čipko, ki bi po njihovi lastni presoji najbolje predstavila njihovo kreativno veščino in razkrila pomene le-te v njihovih življenjih. Predstavljamo vam nekaj primerov čipk z zgodbo, darovanih za muzejsko zbirko.

> Čipka z zgodbo
 

Čipka kot spomin – zasebna zbirka čipk

Čipka kot spomin – umestitev zasebne zbirke v razstavo ČIPKAste vezi (SEM 2016) / foto: J. Žagar.

Po zgledu dveh ciklov razstav obiskovalcev, ki jih v SEM že več let pripravljamo skupaj z obiskovalci pod naslovoma Moje življenje, moj svet in Moja zbirka, predstavljamo nekaj primerov iz zasebne zbirke čipkastih prtov in prtičkov ljubljanske družine, ki je še vedno v rabi. Čipkasti prtički, robčki, okraski... pomenijo neskončno več kot zgolj lepe predmete, saj je vsak kos med njimi nosilec spominov na pomembne dogodke, zgodbe dragih ljudi, družinska praznovanja. In z vsem tem povezanih čustvovanj, zasebnih vrednot in osebnih življenjskih poti.

> Čipka kot spomin – družinska zbirka čipk

Čipkaste strukture: medij sodobnih iskanj

Sodobne avtorske čipkaste strukture v različnih tehnikah in novih funkcijah. Fotografija z razstave ČIPKAste vezi (SEM, 2016) / foto: J. Rus.

Čipka na Slovenskem ima še eno, drugačno sodobno usmeritev: njeni tvorci so tekstilni, likovni, grafični oblikovalci, umetniki in kreativni ustvarjalci različnih smeri. Niso »zapisani« eni sami tehniki in ne zamejeni s konvencijami dediščin, čeprav lahko eno in drugo izrabijo za svoj navdih in izrazni medij. Njihova raziskovalna spogledovanja s čipko so zavestna preseganja meja čipkarskih tehnik, materialov, barv, vzorcev, motivov, uporabnosti ...

> Več o čipkah kot mediju sodobnih iskanj

Čipka kot spominek SEM

Uhani z motivom čipke

Mični detajli izbranih čipk iz tekstilne zbirke SEM so na voljo tudi kot del ponudbe naše muzejske trgovine.

> Uhani in ogrlice z motivi iz zbirke čipk v trgovini SEM