Slovenski etnografski muzej

Poslanstvo in zbiralna politika

Kontakt 
(01) 300 87 00 (upravna hiša)(01) 300 87 45 (razstavna hiša)
Pogled na upravno in razstavno hišo SEM

Poslanstvo

Slovenski etnografski muzej (SEM) je muzej "o ljudeh, za ljudi", muzej kulturnih istovetnosti, prostor dialoga med preteklim in sedanjim, med svojo in drugimi kulturami, med naravo in civilizacijo. SEM je kulturno stičišče in srečevališče, ki si prizadeva za pospeševanje poznavanja in spoštovanja etnološke dediščine v družbi.

Prek letnega cikla razstav, programov in drugih prireditev slovenskih, evropskih in zunajevropskih vsebin, bogatega izobraževalnega programa in publikacij predstavlja in sporoča védenja o tradicijski kulturi, masovni in pop kulturi na Slovenskem in o kulturah nekaterih drugih ljudstev sveta; o materialni kulturni dediščini vsakdanjih in prazničnih načinov življenja ter o nesnovni dediščini znanj, vrednotenj, tehnik, modrosti in ustvarjalnosti v slovenskem etničnem prostoru, v diaspori in drugod.

SEM je osrednji etnološki muzej, plod zorenja etnološke in antropološke misli na Slovenskem. Je nacionalna etnološka muzejska ustanova kulturnega, znanstvenega, izobraževalnega in družbenega pomena, temelječega na zbirkah s področij slovenske tradicijske materialne, družbene in duhovne kulture in na zbirkah nekaterih kultur sveta. SEM skrbi za njihovo varstvo, ohranjanje, preučevanje, dokumentiranje in komuniciranje. Od leta 2011 je SEM nacionalni Koordinator varstva nesnovne kulturne dediščine.

Zbiralna politika

Muzej raziskuje, dokumentira, hrani, predstavlja in komunicira slovenske in enako pomembne zunaj evropske zbirke na področju materialne, družbene in duhovne kulture.

Slovenske zbirke osvetljujejo vsakdanje življenje Slovencev od preteklosti do danes in so plod procesa zorenja etnološke in antropološke znanosti na Slovenskem od začetka 19. stoletja naprej. Konec 19. stoletja so bile zbirke oblikovane na podlagi lokalne identifikacije treh kulturnih krajin (sredozemske, alpske in subpanonske). Kot take so bile zaradi primerjalnega vidika zelo zanimive tudi za evropske raziskovalce, ki so preučevali  razlike in podobnosti, pomembne za skupne zgodovinske in kulturne značilnosti dediščine.

Danes so zbirke obravnavane na sodoben način kot večplastne nosilke informacij, so materialne priče vsakdana in praznika v življenju podeželskega in mestnega prebivalstva, so pripovedovalke o ustvarjalnosti, znanju, modrosti in sožitju z naravo.
 
Za slovenske zbirke skrbijo specializirani muzejski kustosi in strokovnjaki v sedmih kustodiatih: Kustodiat za bivalno kulturo, Kustodiat za obrt in trgovino, Kustodiat za duhovno kulturo, Kustodiat za ljudsko likovno umetnost in slikovne vire, Kustodiat za kulturo gospodarskih načinov in prometa, Kustodiat za oblačilno kulturo in tekstil in Kustodiat za družbeno kulturo. Poleg tega v SEM deluje Kustodiat za etnografski film.

Zunaj evropske zbirke so urejene po celinah in po donatorjih zbirk muzeju, med katerimi so bili raziskovalci, svetovni popotniki, misijonarji, mornarji, trgovci in diplomati. To so indonezijska in kitajska zbirka, Codellijeva zbirka iz Toga, Baragova severnoameriška zbirka, idr.. Zunaj evropske zbirke hranita Kustodiat za Azijo, Oceanijo in Avstralijo ter Kustodiat za Afriko in Ameriki.

SEM hrani okoli 50.000 predmetov (40.000 v slovenskih zbirkah in 10.00 v zunaj evropskih zbirkah), od tega je okoli 29.000 muzejskih predmetov inventariziranih v muzejskem dokumentacijskem sistemu Galis. Poleg tega ima SEM v oddelku za dokumentacijo zbirko več kot 110.000 digitaliziranih enot slikovnega gradiva.  V sklopu službe Koordinatorja varstva nesnovne kulturne dediščine nastaja tudi zbirka dokumentacije o nesnovni kulturni dediščini.

Tekstilna zbirka Slovenskega etnografskega muzeja (Janja Žagar) 

Kustodiat za gospodarstvo, promet in transport (Polona Sketelj)

Nastanek, zbirke in vizije kustodiata za socialno kulturo v Slovenskem etnografskem muzeju (Nena Židov)

O prvem obdobju delovanja Kustodiata za slovenske izseljence, zamejce, pripadnike narodnih manjin in drugih etnij (Daša Hribar)

Zbiralna politika kustodiata za Azijo, Oceanijo in Avstralijo (Ralf Čeplak Mencin)

Izbiranje, zbiranje in interpretiranje : o kriterijih in strategijah zbiranja materialne kulturne dediščine in njenih etnoloških interpretacijah (Irena Keršič, Bojana Rogelj Škafar, Polona Sketelj, Janja Žagar)

Deli