Sodobna klekljana čipka
ni le nostalgično reproduciranje preteklih tradicij.
Vitalnost jim daje neustavljivo iskanje novih tehnik in vzorcev, motivov in kompozicij, materialov in barv, novih načinov aplikacij in drugačnih, avtorskih izdelkov. Pomenijo opredmetenje živih, razvijajočih se prizadevanj, ki povezujejo številne posameznike v okviru šolskih programov, izbirnih šolskih vsebin, tečajev in delavnic, društvenih dejavnosti, krajevnih dogodkov, medinstitucionalnih in meddržavnih projektov ter svetovnih organizacij. Govorimo lahko o več nivojih dediščine v nastajanju.
Dediščina tradicionalnih klekljarskih krajev je v zadnjih dveh, treh desetletjih prerasla svoje lokalne okvire. Veščina klekljanja se poučuje in izvaja v številnih krajih po Sloveniji v okviru tečajev za otroke in odrasle, izbirnih šolskih vsebin, klekljarskih društev in delavnic ročnih del ipd. Bolj redko klekljanje pomeni edini vir preživetja. Zato pa nudi os pomembnih osebnih in skupinskih identitet ter oblik druženja, kreativnega izražanja, sprostitve in preživljanja prostega časa. Poleg izdelave za lastne potrebe, društvene dejavnosti in različne skupinske projekte je prisotno izdelovanje in prodaja drobnih okrasnih predmetov, primernih za protokolarna in zasebna darila (samostojni prtički, nakit, izdelki z obrobo iz klekljane čipke, novoletni okraski itd.). Pri tem se je močno razširil nabor vzorcev, barv in uporabljenih materialov – ob sicer doslednem sklicevanju na tradicijo in lokalno dediščino.