Slovenski etnografski muzej

Več o razvojni poti čipk

Izum in zlati čas

Čipka v nastajanju / foto: J. Rus.

Izum šivanih čipk je zgodovinsko pripisan Italiji (Benetkam), klekljanih pa tedanji Flandriji (okolici Antwerpna, ki je danes v Belgiji).

Izmenjave tehničnih novosti in modnih novitet so potekale med evropskimi deželami hitro in sočasno. »Zlati čas« ročno izdelanih čipk sta pomenila 17. in 18. stoletje. Če so čipke pred tem nastajale pretežno izpod rok plemkinj in samostanskih nun, so v tem času zaradi povečanega povpraševanja postale komercialni izdelek ženske hišne obrti in organiziranih manufakturnih centrov. Čipke so pomenile pomemben delež meddržavnega trgovanja, zato so izdelovanje čipk in trgovanje z njimi deželne oblasti spodbujale, uravnavale in kontrolirale.

Vodilni čipkarski centri

Čipka v nastajanju / foto: J. Rus.

Vodilne pri izdelovanju in trgovanju s čipkami so bile v 17. in 18. stoletju Italija, Francija in Belgija.

V teh deželah so se oblikovali centri organizirane proizvodnje čipk (Benetke, Milano, Genova v Italiji; Argentan, Aleçon, Sedan, Lille, Valenciennes, Bayeux, Le Puy, Caen, Chantilly v Franciji; Antwerpen, Brugge, Binche, Mechlin, Bruxelles v Belgiji); po izvornih krajih so dobile čipke pogosto tudi ime, čeprav so jih zelo hitro prevzeli in pod istim imenom delali tudi v drugih deželah.

Drugi čipkarski kraji

Čipka v nastajanju / foto: J. Rus.

Močni čipkarski centri so imeli sočasno tudi neposreden vpliv na manjše centre v drugih evropskih deželah, npr. v Španiji, Angliji, Nemčiji, Avstriji, Švici, Skandinaviji, pa tudi Rusiji, Češki, Slovaški, na Madžarskem itd.

Ti so izvajali proizvodnjo za velike centre ali pa so njihove smernice razvili v enostavnejše lokalne različice in elemente. Ker je bila to za revnejše sloje prebivalstva tudi možnost dopolnilnega zaslužka, se je čipkarska dejavnost pogosto vezala na revnejše rudarske, železarske, tudi ribiške in hribovske kmečke kraje. Med takšne sodijo tudi čipkarski kraji pri nas.

Med ročnim in strojnim

Med ročnim in strojnim / foto: J. Žagar.

V 19. stoletju so se kot tehnološka novost uveljavile strojno izdelane čipke, ki so zaradi dostopnejših cen in razpoložljivih količin v veliki meri izpodrinile ročne izdelke.

Razširil se je krog uporabnikov čipkastega okrasja, fine ročne čipke pa so še ohranile pomen visoke elegance, bogastva in z njim povezanega dobrega okusa nekdanjih ozkih družbenih elit. Kot nasprotje industrijski tehnologiji so postale spet aktualne ročno izdelane klekljane in šivane, pa tudi kvačkane in pletene čipke ter čipke mešanih tehnik.

Nazaj