Sporočilo za javnost
Slovenski etnografski muzej            
Ljubljana, 21. marec 2024

Slovenski etnografski muzej v četrtek, 28. marca 2024, ob 18.00, odpira gostujočo razstavo Morje čikov: Človek v času plastike, ki jo je pripravilo socialno podjetje Smetumet in bo v SEM na ogled do 19. maja 2024. Avtorici razstave sta Alenka Kreč Bricelj in Maja Rijavec iz Smetumet, koordinatorka razstave v SEM je dr. Nena Židov.

Razstava predstavlja prisotnost plastike v morju kot posledico odmetavanja cigaretnih ogorkov – čikov. Del razstave so umetniška dela, intervencije, oblikovalski izdelki in instalacije, ki z uporabo  smeti iz morja  opozarjajo na onesnaženost okolja s plastiko. Razstava sodi v cikel razstav SEM Srečevanja v času, ki so povezane s stalno razstavo Slovenskega etnografskega muzeja Človek in čas: Od ponedeljka do večnosti, ki jo bo muzej odprl letos.

Odprtje razstave Morje čikov: Človek v času plastike bo spremljal zanimiv program; s svojimi osebnimi zgodbami na temo onesnaževanja okolja se bodo predstavili Katarina Nahtigal, Alenka Kreč Bricelj, Irena Fonda, Marin Medak in Lenart Ivančič, program bo povezovala Ana Duša.

O razstavi:
Proizvodnja in uporaba plastičnih izdelkov se je do danes razmahnila do te mere, da ogroža okolje, živali in človeka. Zavržena plastika je v različnih oblikah  prisotna na kopnih in vodnih površinah Zemlje. Razstava o 5 bilijonih cigaretnih ogorkov, ki jih vsako leto odvržemo v naravo, slej ko prej končajo v morju, to pa na plastične odpadke deluje kot velik mešalnik in plastične smeti zmelje v mikroplastično juho. Najprej jo pojejo ribe, nato še mi.

Avtorici razstave iz Smetumet ter avtorji razstavljenih umetniških del Arjan Pregl, Gala Alica Ostan Ožbolt, Matej Kocjan - Koco,  Sara Skenderija, Sangara Perhaj, Nataša in Katja Skušek, Tanja Pađan razmišljajo o dejstvu, da vsako leto po svetu v naravo odvržemo 5 bilijonov cigaretnih ogorkov. To je 5 milijon milijonov. To je 12 ničel. Napiše se takole: 5.000.000.000.000. To je toliko, kot da bi vsak, ki je kadarkoli živel na svetu, pokadil 43 cigaret. To je toliko, da bi lahko površino Bohinjskega jezera povsem napolnili s cigaretnimi ogorki do dveh metrov globine. To je toliko, da bi površino slovenskega morja lahko v sedmih mesecih in pol povsem prekrili s čiki.

En čik zastrupi 1.000 litrov vode
Ste vedeli, da je v vsakem cigaretnem ogorku filter, ki vsebuje približno 15.000 mikroplastičnih vlaken? Glavna sestavina cigaretnih filtrov je celulozni acetat, polimer naravnega izvora, ki v naravi razpade v mikroplastiko. V pokajeni cigareti je lahko 7.000 različnih kemičnih spojin, v neuporabljenih filtrih pa 4.000. Mnoge od teh so dokazano škodljive. Cigaretni ogorki so znotraj Direktive Evropske unije o odpadkih klasificirani kot nevaren odpadek, ki je potencialno dolgoročno škodljiv. Vsebujejo nikotin, smolo, ogljikov monoksid, formaldehid, aceton, amonijak, benzen, vodikov cianid, svinec, arzen, poliaromatski ogljikovodiki (PAH), kadmij, vinil klorid, akrolein, 1,3-butadien, benzo(a)piren, toluen, polonij-210 in cianid. Posamezen cigaretni ogorek lahko zastrupi približno 1.000 litrov vode. Ogorki v morju razpadejo v mikroplastiko in škodujejo morskemu ekosistemu, kar je bilo dokazano z več študijami, med drugim v študiji o škodljivosti ogorkov za morske in sladkovodne ribe ter študiji škodljivih vplivov cigaretnih ogorkov na rast nekaterih vrst trav in detelje.
Tudi vedno bolj priljubljene elektronske cigarete in vejpi so strupen odpadek, ki vsebuje plastiko, nikotinske soli, škodljive kemikalije, elektronsko vezje in litijevo baterijo. Zato spadajo elektronske cigarete v posebne zabojnike za zbiranje elektronskih odpadkov.

Izjavi avtoric razstave:
»Plastika je najboljši in najslabši material. Lahko je mehka, trda, prozorna, barvasta, tanka, debela ... Iz nje so narejene naprave, ki rešujejo življenja in kozarčki, ki jih uporabljamo manj kot minuto. Plastični pa so tudi cigaretni filtri, ki so v naravi najpogostejši odpadek. V okviru projekta 5 bilijonov čikov smo v Smetumet izdelali žepne pepelnike iz gasilskih cevi. Želimo si, da tisti, ki ne morejo brez cigaret, ogorkov ne mečejo v naravo. Poleg škodljivega plastičnega in toksičnega onesnaženja, čiki povzročajo tudi požare.«
- Alenka Kreč Bricelj

»Na razstavi smo želeli problematiko morske plastike, še posebej čikov, predstaviti na ustvarjalen in zabaven način. Povezali smo se z umetniki in umetnicami, ustvarjalci in ustvarjalkami in jim v obdelavo ponudili smeti iz morja. Vsak od njih je skozi svoj osebni likovni jezik oblikoval eno ali več del. Tako smo dobili komentarje na javni prostor, hitro modo, prehranjevalne navade ... Ena od umetnic pa je za namen razstave celo poskušala prenehati s kajenjem.«
- Maja Rijavec

O Smetumet:
Socialno podjetje Smetumet sta ustanovili Maja Rijavec in Alenka Kreč Bricelj, ki ju druži glamurozen odnos do smeti. Prepričani sta, da vsaka, nam še tako ljuba stvar, postane enkrat smet, kar vodi v breme za naravo in nepravičnost do prihajajočih rodov. Smisel delovanja Smetumet je zavedati se smeti, še preden te nastanejo, razmisliti o možnostih, da jih preprečimo, o njihovi ponovni uporabi, načinu predelave, popravilu, nadgradnji in podaljšanju življenja. Ko stvar enkrat le postane smet, iz nje izdelata glamurozen izdelek.

Videi na razstavi so ozaveščevalni del projekta 5 bilijonov čikov. Nastali so v sodelovanju z dijaki ljubljanskih srednjih šol.

Projekt je podprt s sredstvi Programa ACF v Sloveniji 2014–2021.

Fotografije pa so dostopne na povezavi: https://we.tl/t-NMfdV2KQ9z. Prosimo vas, da pri objavi navajate avtorja, navedenega v priponki.

Kontakt za razstavo Morje čikov:  Človek v času plastike: Alenka Kreč Bricelj, soavtorica razstave,
E: info@smetumet.com, T: 041 819 359

Kontakt v SEM: Živa M. Brecelj, Služba za komuniciranje SEM,
E: ziva.brecelj@etno-muzej.si; etnomuz@etno-muzej.si, T: 041 519 215