V prispevku je Slovenski etnografski muzej umeščen med dve stvarnosti, med zgodovinsko življenje naroda in nacionalno identiteto na eni strani, in na drugi strani osvetljen kot nosilec simbolov nacionalne identitete, ki jih (lahko) prepoznavajo in nato na vizualen način javnostim predstavljajo nosilci muzejske dejavnosti. Podana je analiza tovrstnih razmerij in praks od začetkov oblikovanja slovenskega naroda in začetkov zbiranja etnografskih predmetov do danes, ko je nakazan možen pogled na vlogo nacionalne identitete v etnološkem muzeju.