Slovenski etnografski muzej

Avdiovizualne vsebine na stalni razstavi Med naravo in kulturo

Prva stalna razstava Med naravo in kulturo predstavlja bogate zbirke predmetov s slovenskega etničnega ozemlja in neevropskih terenov. V SEM smo pripravili več zvrsti filmov in avdiovizualnih sporočil, ki kontekstualizirajo izbrane muzealije, zbirke predmetov, dele razstave ali pa razstavo kot celoto. Filmi vnašajo na razstavo podatke, ki jih predmeti sami ne morejo razkriti, predvsem pa jih postavljajo v življenjski kontekst, torej jih prikazujejo v življenju ljudi. Noben drug medij ni tako uspešen pri humanizaciji predmetov kot gibljiva slika z avtentičnim zvokom. Obenem je res tudi, da razstavljeni predmeti avdiovizualne vsebine podpirajo s svojo pojavnostjo, volumnom, izgledom, materialom, strukturo, estetiko in barvo. Temu pravimo komplementarnost ali dopolnjevanje sporočilnih načinov.

Čupa, plovilo slovenskih ribičev

V razdelku Voda in zemlja film Čupa, plovilo slovenskih ribičev prikazuje zgodbo edinega povsem ohranjenega morskega drevaka slovenskih ribičev na Tržaškem, od njegovega nastanka konec 19. stoletja do trenutka, ko smo jo po prvič razstavili, in njen pomen. Tak pristop lahko označimo kot kulturno biografijo čupe, ki to izjemno plovilo obravnava skozi njena »poklica« morskega plovila in muzejskega predmeta. Le redke muzealije imajo na voljo tako bogato arhivsko, dokumentarno in slikovno gradivo ter znanje ljudi na terenu in raziskovalcev, da je možno o njih posneti film te vrste.

Od leta 2015 je originalna čupa Marija spet shranjena v depoju s stabilnimi klimatskimi pogoji, na razstavi pa jo je zamenjalo ponazorilo enakih proporcev iz lepljenega lesa. Posledično se je povečala dokumentarna vrednost filma, ki je dostopen tudi na zgoščenki Čupa Marija.

Čupa, plovilo slovenskih ribičev. Raziskava mag. Polona Sketelj in Nadja Valentinčič Furlan, scenarij Nadja Valentinčič Furlan in mag. Polona Sketelj, kamera in montaža Nadja Valentinčič Furlan, produkcija Slovenski etnografski muzej, 2006, 17 minut. 

Kolaži avdiovizualnih zapisov

Obiskovalka posnetke kopanja in oranja lahko primerja z razstavljenimi motikami (foto: Nada Žgank).

Avdiovizualni kolaži so kompilacije kratkih video prikazov in odlomkov iz filmov, ki zgoščeno prikazujejo šege, delovne postopke in kulturne dogodke ter v razdelku Odsev daljnih svetov prizore iz načina življenja neevropskih ljudstev. Kolaži muzealije kontekstualizirajo – jih prikazujejo v življenjskem kontekstu, predvsem izdelavo in funkcijo predmeta, okolje in človeka, ki je predmet izdelal ali uporabljal. Nekateri kolaži omogočajo primerjavo, kako so določena opravila potekala v preteklosti in danes, na primer ročna košnja, košnja s kosilnico in sodobno baliranje.

19 avdiovizualnih kolažev je sestavljenih iz 72 relativno kratkih avdiovizualnih zapisov, ki so pretežno zmontirani po logiki postopka ali šege.

1. Nabiralništvo, lov in ribolov
2. Gojeni ekosistemi
3. Živinoreja
4. Proizvodne obrti
5. Suhorobarstvo
6. Preživljanje slovenskih izseljencev
7. Osebni videz
8. Dom
9. Igrače in igra
10. Žive jaslice
11. Pirhi
12. Pustovanje
13. Slikanje panjske končnice
14. Mali kruhki in trniči
15. Miklavževanje
16. Oceanija
17. Azija
18. Amerika
19. Afrika

Avdiovizualni kolaži. Strokovni sodelavci Polona Sketelj, Andrej Dular, Daša Hribar, Janja Žagar, Anja Serec, Gorazd Makarovič, Nena Židov, Igor Cvetko, Bojana Rogelj Škafar, Sonja Kogej Rus, Ralf Čeplak Mencin, Marko Frelih, realizacija Nadja Valentinčič Furlan, produkcija Slovenski etnografski muzej, 2004/2005, skupaj 163 minut.

Glasba na izbiro

Izbirna zvočna vsebina v razdelku Družbeno in duhovno prinaša osemnajst zvočnih primerov tradicionalnih in otroških glasbil, ki so razstavljena v bližnjih vitrinah. Devet primerov je izbranih z zgoščenke Zapojmo lepó, zaigrajmo enó: Ljudska pesem in godba Slovencev, devet pa iz knjige in zgoščenke Trara, pesem pelja: Slovenska otroška glasbila, zvočila in zvočne igrače.

Glasba na izbiro. Avtor Igor Cvetko, 2007; prenova in dopolnitev vsebine Nadja Valentinčič Furlan in Adela Pukl, grafika Jure Rus, izvedba Lambda studio, SEM, 2016.

Multivizija Kdo sem, kdo smo

Multivizija je umeščena na začetku razstave Med naravo in kulturo (foto: Nada Žgank).

V uvodnem delu razstave Predmeti življenja in predmeti poželenja multivizija Kdo sem, kdo smo predstavlja značilno slovensko naravno, stavbno, predmetno in nesnovno dediščino. Slovenijo in njena štiri etnološka območja spoznamo s pomočjo fotografij tipov pokrajin, tipov naselij, značilne tradicionalne arhitekture in noše ter filmske dokumentacije narečij, glasbe in plesov. Uvod in zaključek multivizije ilustrirata pomen predmetov v življenju človeka.

Multivizija uporablja raznotero gradivo mnogih producentov in ustanov. V zanki teče uvod, s pritiskom na gumb pa je dostopna celotna vsebina. 

Kdo sem, kdo smo. Idejna zasnova Inja Smerdel, scenarij Inja Smerdel, Alenka Konič, strokovni sodelavci Nadja Valentinčič Furlan, Nena Židov, Bojana Rogelj Škafar, Mirko Ramovš, Damjana Pediček Terseglav, Andrejka Ščukovt, Eda Belingar, Eda Benčič Mohar, Vladimir Knific, Mojca Tercelj Otorepec, Dušan Strgar, Jelka Skalicky, Lilijana Medved, kamera Alenka Konič, Miran Brumat, Matija Brumat, režija, montaža in oblikovanje grafike Alenka Konič, oblikovanje zvoka Boštjan Perovšek, produkcija Slovenski etnografski muzej, 2005, 19 minut.

Podobe preteklega vsakdana

Uvodni film omogoča vpogled v razvoj kulturne krajine (nastanek mest in gradov) in predmetne dediščine, ki jo bomo kasneje videli na razstavah (kladivo, sekira, ralo, glineni lonec) ter v oblikovanje slovenskega jezika. Lahko pa ga gledamo tudi kot zgoščen prikaz življenja naših prednikov od njihovega prihoda na ozemlje današnje Slovenije do industrijske revolucije in začetka novega veka. Film v veliki meri temelji na animacijah (npr. kmečkih uporov) in rekonstrukcijah opravil (izdelava rala, oranje, sejanje, izdelava lončene posode in kuhanje kaše), kot so najverjetneje izgledala v srednjem veku. Avtor scenarija je ilustratorko in režiserja strokovno podprl s štirimi mapami arheoloških, zgodovinskih in etnoloških slikovnih virov.

Podobe preteklega vsakdana. Scenarij in besedilo Gorazd Makarovič, režija in montaža Amir Muratović, kamera Bojan Kastelic, Nadja Valentinčič Furlan in Robert Doplihar, ilustracije in animacije Irena Romih, filmski trik Rasto Novakovič, avtor in izvajalec glasbe Tomaž Rauch, produkcija Slovenski etnografski muzej, 2004/2007, 13 minut.

Deli