Subscribe to RSS - Matija Murko

Slovenski etnografski muzej

Kontakt 

Matija Murko

Matija Murko, slovenski literarni zgodovinar, etnolog, slavist in urednik, je bil rojen 10. februarja 1861 v Drstelji pri Destrniku, umrl je 11. februarja 1952 v Pragi na Češkem.

Velja za enega izmed prvih utemeljiteljev slovenske etnološke misli, saj je v poročilu o Narodopisni razstavi češkoslovanski v Pragi leta 1895 – ta je nanj naredila velik vtis in jo je objavil v Letopisu Slovenske Matice 1896 – pozval rojake, naj začnejo zbirati etnološko gradivo. Poročilo konča z znanim stavkom »Zbirajmo in hranimo torej svoje starine, starobitne in prisvojene, kolikor moremo, ker človeka, ki ni barbar, bo vedno zanimalo, kako so živeli njegovi predniki.«

Bil je docent za slovansko filologijo na Dunaju, redni profesor v Gradcu, Leipzigu in Pragi, kjer je postal tudi častni doktor univerze ter ustanovitelj in predsednik tamkajšnjega Slovanskega inštituta. Prof. dr. Matija Murko je torej služboval v tujini in tam se nahaja tudi večina njegove strokovne zapuščine.

Fotografije, ki se hranijo v dokumentaciji Slovenskega etnografskega muzeja, so tako redke priče o njegovem delu na domačih tleh. Povezane so z raziskavo in kasnejšo izdajo monografije Tragom srpsko-hrvatske narodne epike : putovanja u godinama 1930–1932 v dveh delih, ki jo je leta 1952 izdala Jugoslovanska akademija znanosti in umetnosti v Zagrebu. Večino jih je posnel Murkov sin Stanislav, objavljene pa so v II. delu.

Fotografije nam je leta 2010 podaril Matijev vnuk Matija Murko, ki nosi dedovo ime. Gre za 1098 objavljenih in neobjavljenih fotografskih dokumentov o raziskovanju balkanske ljudske epike. Z objavo te dragocene zbirke fotografij na spletnih straneh smo v letu 2011 slavili 150. obletnico njegovega rojstva in tako najširšo javnost seznanili z izjemnim pričevanjem o njegovem strokovnem delu na tem področju.

Donacija gospoda Matije Murka obsega posamezne fotografije in fotografije, nalepljene na albumskih listih, ki pomenijo tudi izjemno pričevanje o življenju na Balkanu v začetku tridesetih let 20. stoletja. Njihova vrednost je tem večja zaradi podatkov, objavljenih v II. delu monografije, in podatkov, pripisanih na hrbtnih straneh fotografij. Še posebej dragoceni so komentarji k fotografijam v albumu, ki so bolj osebne narave in nam pobližje slikajo razmere, kontekst in pomen njihovega nastanka. Murka je zanimala ljudska epika, a poleg zapisovanja pesmi je tudi vestno opisoval okolje, iz katerega izvirajo, zgodovinsko in versko ozadje ter življenjske zgodbe posameznih pevcev in izvajalcev, ki so opisani v prvem delu knjige. Na to potovanje je šel dobro pripravljen in pri raziskovanju uporabljal več med seboj povezanih načinov dokumentiranja: zvočno snemanje s fonografom, ročno zapisovanje in fotografiranje.

Še dve desetletji po koncu raziskave je v svojih Spominih poudarjal: »Pevci so prihajali sami, ker so tekmovali za svojo slavo, toda najbolj je nanje učinkovalo, da smo jih fotografirali in vzorce njihovega petja fonografirali, tako, da so mogli sami sebe poslušati.« (Murko 1951, 229.) Potovanje je potekalo v poletnih mesecih tri leta zapored in je skupaj trajalo več kot osem mesecev. Leta 1930 je Murko v triinpolmesečni raziskavi obiskal del severozahodne Srbije in vzhodno Bosno ter odšel preko Sarajeva še v Dalmacijo in Črno goro, nato pa dalje v Metohijo, »staro Srbijo« (Kosovo) in vzhodni del Novopazarskega sandžaka. Leta 1931 je bil na terenu dva meseca in pol. V tem času je raziskoval pesemsko izročilo v jugozahodni Srbiji, jugovzhodni Bosni in delu južne Dalmacije. Z raziskavami leta 1932 v Dalmaciji, Boki Kotorski in Črni gori je sklenil svoje zelo uspešno terensko delo. S tem je potrdil svoje izjemne sposobnosti za sodelovanje z izvajalci in dober način dela z domačini.

Kot sam pravi, mu je pot do ljudi marsikje odpirala prav fotografija oziroma obljuba, da bodo fotografirani tudi dobili fotografijo. (Murko 1951, 23.) Ob 150. obletnici rojstva Matije Murka, po katerem se imenuje tudi stanovska nagrada za dosežke v etnološki stroki, se nam je zdelo pomembno, da gospoda Matije Murka za dragoceno donacijo fotografij z dedove enkratne raziskave predlagamo za podelitev Murkove listine. Ta mu je bila podeljena 18. novembra 2011.

9.8.1931
F0041259
Rača je vas s samostanom. Pevca Trivun Blagojević (oče) in Milinko Blagojević (sin) s skupino...
9.8.1931
F0041260
Trivun Blagojević in Milinko Blagojević, oče in sin, kmetovalca.
9.8.1931
F0041261
Samostan Rača je iz srednjega veka in je bil nekajkrat obnovljen. Po porazu Srbije leta 1813 so...
9.8.1931
F0041262
Spominska plošča, ki prikazuje zadnjega prenovitelja samostana (1818), junaškega igumana Milentija...
9.7.1931
F0045848
Most čez reko Ibar.
9.7.1931
F0045850
Na sejmu: Cigani (Romi) izdelujejo in prodajajo lesene posode.
9.7.1931
F0045851
Na živinskem sejmu.
9.7.1931
F0045853
Vojaško letališče.
9.7.1931
F0045854
Ulica v mestu.
9.6.1930
F0041770
Vidak Dragić in njegov sin Drago Dragić, pevca in kmetovalca.
9.6.1930
F0041771
Jovan Mitrović, kmetovalec.
8.8.1931
F0041266
V bližini Bajine Bašte. Mlatev žita pod konjskimi kopiti.
8.8.1930
F0041358
Bivši sedež srbske patriarhije. Pogled iz hotela.
8.8.1930
F0041359
Osman Komarica, bivši občinski mitničar.
8.8.1930
F0041360
Patriarhija v Peći leži severno od mesta.
8.8.1930
F0041361
Sejem.
8.8.1930
F0041362
Srbkinje iz vasi Rakoša, Novo Selo in Zlokućani.
8.7.1931
F0041286
Samostan Studenica je sezidal Štefan Nemanja po letu 1183.
8.7.1931
F0041287
Cerkev Matere Božje (Bogorodica) v samostanu Studenica.
8.7.1931
F0041288
Zapadni notranji vhod. Zgoraj Mati Božja z dvema angeloma.
8.7.1931
F0045959
"Jerinin grad" ob reki Ibar...
8.7.1931
F0045961
Potovanje v opoldanski vročini.
8.7.1931
F0045962
Potovanje v opoldanski vročini: prof. Murko s soprogo Jelo.
8.7.1931
F0041285
"Jerinin grad" na poti iz Kraljeva po dolini reke Ibar v Užice in Studenice...
7.8.1930
F0042355
Panorama z gusinjsko kulo.
7.8.1930
F0042358
Vezirjeva džamija.
7.8.1930
F0042350
Panorama južnega dela Plava, v ospredju turško pokopališče. Naselji Plav in Gusinje na albanski...
7.8.1930
F0042351
Panorama severnega dela vasi Plav.
7.8.1930
F0042352
Kmetovalca Bojo Guberinić, pravoslavec in Amza Šamanović, musliman.
7.8.1930
F0042353
Portal novejšega stolpa s strelnimi linami; lastnik Emurla-beg Redžepašić se je leta 1913 izselil v...
7.8.1930
F0042354
Lesena džamija.
7.7.1931
F0045883
Prof. Murko s soprogo in družbo pri samostanu Žiča, ki ga je zgradil kralj Stevan Prvovjenčani. Tu...
7.7.1931
F0046095
Samostan Žiča, ki ga je zgradil kralj Stevan Prvovjenčani, je bil sedež prvega srbskega...
7.7.1931
F0041280
Izidor Milosavljević, kmetovalec iz vasi Jačujak.
7.7.1931
F0045884
Zahodni vhod v samostan Žiča.
7.7.1931
F0041281
Dva slepca, ki smo ju srečali na sejmu v Mladenovcu, oddaljenem iz Kraljeva okoli 140 km po...
7.7.1931
F0045885
Vhod v samostan Žiča.
7.7.1931
F0041282
Živinski sejem kot del sejemske prireditve v letu 1931.
7.7.1931
F0045886
Prof. Murko s soprogo, za njima sin Stanko, na levi je arhimandrit. Fotografija je izpred samostana...
7.7.1931
F0041283
Samostan Žiča, ki ga je zgradil kralj Stevan Prvovjenčani, je bil sedež prvega srbskega...
7.7.1931
F0041284
Zahodni vhod v samostan Žiča.
7.6.1930
F0041769
Šest žena in deklet na čelu nosi zlatnike "mandžarije" (v vrednosti 135 din)...
7.6.1930
F0041656
Panorama mesta z jugozahoda.
7.6.1930
F0041657
Kosta Rundić, kmetovalec.
7.6.1930
F0041658
Ibrahim Vrabac, kmetovalec.
7.6.1930
F0041659
Bogdan Cvijetić, kmetovalec.
7.6.1930
F0041614
Andrija Mitrović, kmetovalec.
7.6.1930
F0041660
Kiril Božić, logar in Komljen Bjelaković, prevoznik tovorov med Vlasenico in Sarajevom.
7.6.1930
F0041661
Slepi guslar s spremljevalci.
7.6.1930
F0041662
Slepi guslar Milorad Živković in Milan Đurić, njegov slepi spremljevalec na harmoniki.
7.6.1930
F0041767
Pavle Đurović, okrožni načelnik, po rodu Črnogorec, velik ljubitelj ljudskih pesmi, se je pred prof...
7.6.1930
F0041768
Štirje stari vaški muslimani.
6.8.1931
F0046082
Pogled na samostansko cerkev.
6.8.1931
F0046085
Samostanski mlin.
6.8.1931
F0046088
Ruševine prve srbske tiskarne.
6.8.1931
F0046092
Zidovi samostana Manasija.
6.8.1931
F0041312
Cerkev je dal sezidati despot Stefan Lazarević med leti 1407 - 1418.
6.8.1931
F0041313
Samostan - utrdba v Manasiji ali Resavi. Trdnjava je izpolnjevala vse zahteve srednjeveške utrdbe v...
6.8.1931
F0041314
Del samostanske utrdbe okoli cerkve.
6.8.1931
F0041315
Gostišče, grajeno v slogu moravskih hiš, je last samostana Manasije.
6.7.1931
F0045890
Zdravilišče.
6.7.1931
F0045952
Prof. Murko se je izredno dobro počutil v družbi pevcev, med njimi je tudi znan pevec Tisa...
6.7.1931
F0045953
Nova cerkev.
6.7.1931
F0041278
Prva vrsta: Vladimir Radić, Milan Ivanović in Dimitrije Poskić. Druga vrsta: Dobrivoj Stanojlović,...
6.7.1931
F0041279
Znani pevec Tisa Jaćimović s svojim najljubšim učencem Milanom Ivanovićem.
6.6.1930
F0041257
Milorad Tomić in Božidar Mitrović, kmetovalca. Gusle imajo napis z imenom lastnika in izdelovalca...
6.6.1930
F0041258
Pevci iz Ljubovije. Živko Savić, pevec in vaški mecen guslarjev; Božidar Mitrović, kmetovalec;...
5.8.1931
F0046083
Adam Stanković, kmetovalec iz vasi Sedlari je pevec, ki ga je prof. Murko srečal najvzhodneje na...
5.8.1931
F0041316
Pevec je Budimir Ivanović, občinski tajnik ("delovodja") v pokoju...
5.8.1931
F0041317
Adam Stanković, kmetovalec iz vasi Sedlari je pevec, ki ga je prof. Murko srečal najvzhodneje na...
5.8.1930
F0045593
Andrijevica, sedež okrožja, mestece, ki ga naseljujejo pretežno Vasojevići. Nastalo je šele po letu...
5.8.1930
F0042349
Krojač Dušan Dedić.
5.8.1930
F0045590
Drndari med Kolašinom in Andrijevico. Darinka Radunović z materjo, lastnico hana, ki je resnično...
5.8.1930
F0045591
Trg v Andrijevici, sedež okrožja, mestece, ki ga naseljujejo pretežno Vasojevići. Nastalo je šele...
5.8.1930
F0045592
Andrijevica, sedež okrožja, mestece, ki ga naseljujejo pretežno Vasojevići. Nastalo je šele po letu...
5.6.1930
F0041611
Panorama z južne strani.
5.6.1930
F0041612
Radovan Ilić, kmetovalec.
5.6.1930
F0041613
Petko Mijatović, enoroki pevec s protezo.
4.8.1931
F0041307
Nikola Tijanić, občinski pisar; Života Zuvić, občinski pisar; Milan Jovanović, Marko Joković in...
4.8.1931
F0041308
Marko Joković posluša posnetek svojega petja.
4.8.1931
F0041309
120-letni pevec Radenko Stevanović s svojim pravnukom.
4.8.1931
F0041310
Puniša Stožinić, kmetovalec.
4.8.1931
F0041311
Samostan sv. Nikole, ki ga je postavil Stevan Nemanja (njegova "zadužbina")...
4.6.1930
F0041609
Husein Karić Kordun poje in brenka z vejico na "čibuk"...
4.6.1930
F0041610
Husein Karić Kordun s sinom, tremi vnuki in petimi pravnuki.
31.8.1931
F0045963
Meštrovićev kip Grgurja Ninskega v Splitu.
31.8.1931
F0045964
Meštrovićev kip Grgurja Ninskega v Dioklecijanovi palači v Splitu.
31.8.1931
F0042375
Etnografski muzej v Splitu ima bogato zbirko gusel - zelo sploščene in podolgovate oblike, večinoma...
31.8.1931
F0045965
Meštrovićev kip Grgurja Ninskega v Dioklecijanovi palači v Splitu.
31.8.1931
F0042376
Starinske in novejše gusle z izrezljenim konjem iz zbirke Etnografskega muzeja v Splitu.
31.8.1931
F0045966
Dioklecijanova palača v Splitu.
31.8.1931
F0042377
Gusle v Etnografskem muzeju v Splitu.
31.8.1931
F0045967
Splitsko pristanišče.
31.8.1931
F0042378
Gusle z dvema strunama in srbsko oznako štirih S v Etnografskem muzeju v Splitu.
31.8.1931
F0045968
Nova stavba zavarovalnice Croatia.
31.8.1931
F0042379
Gusle, tamburica in otroške gusle v Etnografskem muzeju v Splitu.
31.8.1931
F0045969
Cementarna v okolici Splita.
31.8.1931
F0042380
Lirica, tambura z dvema strunama in tamburica s štirimi strunami v Etnografskem muzeju v Splitu.
31.8.1931
F0045972
Gusle z dvema žicama v Etnografskem muzeju v Splitu.
31.8.1931
F0045975
Srečevanje starega in novega.
31.8.1931
F0045978
Fontana.
31.8.1931
F0045979
Stopnice na hrib Marijan.
31.8.1931
F0045980
Ladija z angleškimi izletniki.
31.8.1931
F0045981
V luki.
31.8.1930
F0041345
Panorama.
31.8.1930
F0041346
Panorama.
31.8.1930
F0041347
Milan Romandić, Rade Dulanović, oba kmetovalca in Rade Jojić, vsi iz zlatiborskega okraja v Srbiji.
31.8.1930
F0041348
85-letni musliman Bećir-aga Hadžibegović, včasih veleposestnik, danes majhen trgovec.
31.8.1930
F0041349
Jerinin grad ob cesti Prijepolje - Nova Varoš.
31.8.1930
F0045720
85-letni musliman Bećir-aga Hadžibegović, včasih veleposestnik, danes majhen trgovec.
31.5.1930
F0041595
Suljo Grdalić, vrtnar.
31.5.1930
F0041599
Na reprodukciji iz knjige "Zgodovina Turčije" II., stran 878, avtorja Ahmet Rasinova, so...
30.8.1931
F0045855
Jela Markić s sorodstvom.
30.8.1931
F0045856
Zadnji dan potovanja je bil uspešen, pelo je kar dvanajst pevcev, med njimi tudi pevka Jela Markić...
30.8.1931
F0045970
Pogled na kraj Klis.
30.8.1931
F0045857
Zadnji dan potovanja je bil uspešen, pelo je kar dvanajst pevcev, med njimi tudi pevka Jela Markić...
30.8.1931
F0042383
Sede pevci: Mate Banić, Ante Smajić, Mate Jakul, Marko Markić, Šimun Braović, Ivan Sušić, Ivan...
30.8.1931
F0045858
V cerkvi (ima pokopališče) se katoliški obredi odvijajo v cerkvenem staroslovanskem jeziku. Domači...
30.8.1931
F0042384
Pevka Jela Markić s sinovi.
30.8.1931
F0045859
Tomislavov studenec.
30.8.1931
F0042385
V cerkvi (ima pokopališče) se katoliški obredi odvijajo v cerkvenem staroslovanskem jeziku. Domači...
30.8.1931
F0045860
V nedeljo pred cerkvijo.
30.8.1931
F0042386
Pavao Banić v svečani opravi, ki pa je bila v časih Murkovega raziskovanja že redkost. Ni pevec.
30.8.1931
F0045861
V nedeljo po maši.
30.8.1931
F0042387
Žene med hojo predejo tudi ob nedeljah.
30.8.1931
F0042388
Napis ob cesti iz Kačićeva govori o tem, kako so Poljičani in mestne ženske pobili ali zajeli Turke...
30.8.1931
F0042389
Plošča ob izviru (Tomislavov studenec) v spomin tisočletnice hrvaške države z zanimivim napisom:...
30.7.1931
F0045550
Tihomir Petrović, Blagoje Arambašić, Svetisav Tomičević in Ljubomir A. Mićić, vsi kmetovalci, razen...
30.7.1931
F0045552
Starci so poslušali pevca, ki jim je pel v prostorih šole. Tukaj se vidi, kaj je ljudem v tem času...
30.7.1931
F0045556
Žalosten prizor slepca na sejmu. Ljudje se niso kaj dosti zanimali za njegovo petje, kar se mu vidi...
30.7.1931
F0045558
Slepci, ki pojejo.
30.7.1931
F0045560
Slepec z guslami, ki igra tako, da drži gusle na kolenih.
30.5.1930
F0041605
Vas Kalesija leži na cesti med Tuzlo in Zvornikom. Ilija Četković, lastnik in spremljevalec...
3.7.1931
F0041272
Ruševine starega gradu, o katerem pojejo ljudske pesmi, ležijo na sotočju Zahodne in Južne Morave,...
3.7.1931
F0041273
Prestolnica kneza (carja) Lazarja. Padel je leta 1389 v kosovski bitki. Stara cerkev sv. Štefana je...
3.7.1931
F0041274
Ostanki gradu carja Lazarja.
3.7.1931
F0041275
Spomenik kosovskim junakom je delo Paje Jovanovića. Na prednji strani spomenika je napis "Srbi...
3.7.1931
F0041276
Detajl s spomenika kosovskim junakom - slepi guslar.
3.7.1931
F0041277
Dedina je vas 2,5 km od Kruševca. Borisav Mladenović (drži gusle) in Serafim Veljković (desno) sta...
29.9.1932
F0046120
Prof. Murko in sin Stanko, ki mu je na poti pomagal pri snemanju in fotografiranju, na parniku...
29.9.1932
F0046028
Na zaključku potovanja leta 1932, sta prof. Murko in njegov sin Stanko, sicer arhitekt, potovala s...
29.9.1932
F0046029
Na zaključku potovanja leta 1932, sta prof. Murko in njegov sin Stanko, sicer arhitekt, potovala s...
29.9.1932
F0046031
Na zaključku potovanja leta 1932, sta prof. Murko in njegov sin Stanko, sicer arhitekt, potovala s...
29.9.1932
F0046032
Na zaključku potovanja leta 1932, sta prof. Murko in njegov sin Stanko, sicer arhitekt, potovala s...
29.9.1932
F0046033
Na zaključku potovanja leta 1932, sta prof. Murko in njegov sin Stanko, sicer arhitekt, potovala s...
29.9.1932
F0046034
Na zaključku potovanja leta 1932, sta prof. Murko in njegov sin Stanko, sicer arhitekt, potovala s...
29.9.1932
F0046036
Na zaključku potovanja leta 1932, sta prof. Murko in njegov sin Stanko, sicer arhitekt, potovala s...
29.9.1932
F0046037
Na zaključku potovanja leta 1932, sta prof. Murko in njegov sin Stanko, sicer arhitekt, potovala s...
29.9.1932
F0046038
Na zaključku potovanja leta 1932, sta prof. Murko in njegov sin Stanko, sicer arhitekt, potovala s...
29.9.1932
F0046040
Prof. Murko na parniku Kralj Aleksander ob zaključku potovanja leta 1932.
29.9.1932
F0045882
Prof. Murko in inž. C. Stanko Murko na parniku med Barom in Budvo na zaključku potovanja leta 1932.
29.9.1932
F0046041
Na parniku Kralj Aleksander ob zaključku potovanja leta 1932.
29.9.1932
F0042548
Prof. Murko in inž. C. Stanko Murko na parniku med Barom in Budvo na zaključku potovanja leta 1932.
29.9.1932
F0042552
Inž. C. Stanko Murko z znanstveno opremo: fonograf z zvočnikom, nahrbtnik s fotografskim aparatom,...
29.8.1932
F0042374
Mate Sonko.
29.8.1932
F0045891
V ozadju je katoliški samostan na otočku sredi razširjene struge Krke z imenom Jezero Visovac. Nanj...
29.8.1932
F0045892
V katoliškem samostanu na otočku sredi razširjene struge Krke z imenom Jezero Visovac.
29.8.1932
F0045893
V katoliškem samostanu na otočku sredi razširjene struge Krke z imenom Jezero Visovac.
29.8.1932
F0045894
Obisk katoliškega samostana na otočku sredi razširjene struge Krke z imenom Jezero Visovac. Nanj...
29.8.1932
F0045895
Obisk katoliškega samostana na otočku sredi razširjene struge Krke z imenom Jezero Visovac. Nanj...
29.8.1932
F0045896
Katoliški samostan na otočku sredi razširjene struge Krke z imenom Jezero Visovac.
29.8.1932
F0045897
Gostitelji - frančiškani iz samostana Visovac, med njimi predstojnik samostana Visovac Pavao...
29.8.1932
F0042370
Katoliški samostan na otočku sredi razširjene struge Krke z imenom Jezero Visovac.
29.8.1932
F0042371
Katoliški samostan in cerkev.
29.8.1932
F0042372
Predstojnik samostana Visovac Pavao Perišić in pater Šimun Slavica.
29.8.1930
F0041340
Ime vasi izhaja od nekdanje turške stražarnice.
29.8.1930
F0041341
Skupina hiš.
29.8.1930
F0041342
Ahmed Mušović, delavec.
F0041343
Pod gradom Jerinin je muslimanska vas Hisardžik z džamijo.
F0041344
Samostan Mileševa so zgradili med leti 1234 in 1243. Tja so leta 1236 prenesli truplo sv. Save, od...
29.7.1931
F0045513
Sedita Vidoje Simić in Miloje Marković, stojijta Milisav Šaričević in Aleksa Perišić.
29.7.1931
F0045514
Gusle z zanimivim okrasom in obliko, ki jih je izdelal Milisav Jovanović.
29.7.1931
F0045515
Gusle z zanimivim okrasom in obliko, ki jih je izdelal Milisav Jovanović.
29.7.1931
F0045506
Markovac med Aranđelovcem in Mladenovcem. Na fotografiji je Milutin Milutinović z družino. Je pevec...
29.7.1931
F0045507
Markovac, med Aranđelovcem in Mladenovcem. Na fotografiji je hiša Milutina Milutinovića. Gre za...
29.7.1931
F0045509
Markovac, med Aranđelovcem in Mladenovcem. Na fotografiji je hiša Milutina Milutinovića. Gre za...
29.7.1931
F0045510
"Vajat", "ajat": zgradba v okviru domačije, ki jo uporabljajo poročeni člani...
29.7.1931
F0045511
Koruznjak na domačiji Milutina Milutinovića. Domačija je v Markovcu, vasi med Aranđelovcem in...
29.7.1931
F0045512
Sedijo Vidoje Simić, Miloje Marković in Milisav Jovanović, izdelovalec gusel. Stojijo Milisav...
29.6.1930
F0042078
Sedijo: Vidak Nikčević, kmetovalec, Sava Zurovac, vojni veteran, Mašan Đukanović, kmetovalec in...
29.6.1930
F0042079
Sedita: Lazar Miljanić, kmetovalec in bivši zastavnik v črnogorski vojski in Jovica Vučinić,...
29.6.1930
F0042080
Stražar Milan Mandić.
29.6.1930
F0042081
Kmetovalec Blažo Nikčević.
29.6.1930
F0042082
Kmetovalec Milivoje Kontić.
29.6.1930
F0042083
Petar Bošković, odličen dijak 2. razreda gimnazije, ki pa ga ruski učitelj petja ni uspel naučiti...
29.6.1930
F0042084
Tesar Rade Jošanović.
29.6.1930
F0042085
Marko Bulajić, učitelj iz Grahova.
29.6.1930
F0042086
Bolničar banovinske bolnice Petar Koprivica pred fonografom. Sedita prof. Murko in Mirko Nikčević,...
29.6.1930
F0042099
Objokovalka Jovanka Lubarda.
29.6.1930
F0042101
Objokovalka Leposava Glušica, 33-letna vdova, ki se dolgo ni hotela fotografirati rekoč: "Koga...
29.6.1930
F0042102
Na pokopališču ljudje poslušajo objokovalko Leposavo Glušico. Dežnike uporabljajo za zaščito pred...
29.6.1930
F0042104
Spomenik na pokopališču prikazuje "junaško zabavo" (bojevanje)...
29.6.1930
F0042075
Panorama Nikšića s cerkvenega zvonika.
29.6.1930
F0042105
Bogomilski spomenik na pokopališču prikazuje "dekliško kolo"...
29.6.1930
F0042076
Panorama novejšega dela Nikšića s cerkvenega zvonika.
29.6.1930
F0042106
Spomenik kapetana Đukanovića ob starih bogumilskih spomenikih; posebno lepo so ohranjeni ornamenti.
29.6.1930
F0042077
Miloš Nikčević, občinski stražar, Jovo Jošanović, Boško Korać, kmetovalec, Miloš Roganović,...
29.6.1930
F0042107
Prizor s sejma.
29.5.1930
F0041591
Sejem na glavnem trgu, ki je urejen in grajen v slogu slavonskih mest.
29.5.1930
F0041606
Pogled na trdnjavo z južne strani.
29.5.1930
F0041607
Pogled na dva trdnjavska stolpa s severne strani.
29.5.1930
F0041585
Dr. Vladimir Stanišić, advokat.
29.5.1930
F0041586
Alija Škulić, Hero (Hercegovec).
29.5.1930
F0041587
Đoka Samarđić iz Hercegovine in prof. Murko.
29.5.1930
F0041588
Suljo Vretenarević, kavarnar, poje sevdalinke in igra na saz s šestimi strunami.
29.5.1930
F0041589
Osman-beg Salihbegović, mecen guslarjev.
29.5.1930
F0041590
Skupina muslimanskih intelektualcev: Sedita Zaim-beg Zečević, danes lastnik prenočišč in kavarne, v...
28.9.1932
F0042547
Kmetovalec Rade Gigović, zidar Joko Mašov Radonić in kmetovalca Marko Ivov Gigović ter Samo Milić,...
28.8.1932
F0042361
Cerkev Sv. Ante je bila včasih džamija.
28.8.1932
F0042363
Grajske razvaline.
28.8.1932
F0042365
Brat Ivana Meštrovića - Marko, sedanji gospodar; stric v meščanski noši; brat Pero, inženir; kipar...
28.8.1932
F0045584
Slepa pevka, katoličanka Jakica Ceronja iz Promine, na sejmu na dan pravoslavne cerkvene slave.
28.8.1932
F0042366
Gosti pri Ivanu Meštroviću. Z leve njegov stric, Stanko Murko, ing. Pero Meštrović, fra Lujo Plepel...
28.8.1932
F0045585
Ostanki minareta džamije.
28.8.1932
F0042367
Kmetovalec Ilija (H)Reljanović (gusle) in Đuro Rakitić (gajde).
28.8.1932
F0045586
Notranjščina cerkve sv. Ante, kjer se vidijo ostanki prejšnje džamije.
28.8.1932
F0042368
Meštrovićeva sestra Toša in Boja Hreljanović sta zapeli lirsko pesem.
28.8.1932
F0042369
Mavzolej družine Meštrović.
28.8.1932
F0046117
Na sejmu na dan pravoslavne cerkvene slave.
28.8.1932
F0046118
Na sejmu na dan pravoslavne cerkvene slave.
28.8.1932
F0046119
Na sejmu na dan pravoslavne cerkvene slave.
28.8.1931
F0042391
Krčmar Miloš Krivošija (danes Krivošijić) z guslami. Za njim stojita Nikola Zagorac in Todor Jolčić.
28.8.1931
F0046014
Ženska noša na tržnici v Sinju.
28.8.1931
F0046016
Moška noša na tržnici v Sinju.
28.8.1931
F0042390
Jakov Klarić Kukuz, kmetovalec; Ivan Žuljević, tesar in financar v pokoju; Božo Šimac, kmetovalec;...
28.8.1930
F0041334
Ornamenti iz džamije v turških kasarnah.
28.8.1930
F0041335
Bivše turške vojašnice. Na fotografijah kasarn in mesta se vidi propadajoče stanje teh zgradb, ki...
28.8.1930
F0041336
Včasih je bil to dom turškega age, ki se je odselil v Malo Azijo, sedaj pa je hiša last finančnega...
28.8.1930
F0041337
Hotel "Uvac"...
28.8.1930
F0041338
Živinski sejem.
28.8.1930
F0041327
Pogled na vas, ki je bila v času turške zasedbe last paše.
28.8.1930
F0041328
Pogled na Lumič, del mesta Sjenica v Sandžaku.
28.8.1930
F0041329
V prvi vrsti: Rašid Asotić, Rešo Alihadžić, Simo Džagarija, Sretko Rajković - vsi kmetovalci. V...
28.8.1930
F0041330
Guslarji v pašini sprejemni dvorani, v kateri so sedaj predavanja in zabave.
28.8.1930
F0041331
Na delu v pašini sprejemni dvorani.
28.8.1930
F0041332
Obrobje turškega mesta.
28.8.1930
F0041333
Del turške vojašnice: stolp in džamija
28.7.1931
F0041267
Okolica Rudnika je primer razgibanega terena Šumadije, ki je bil tedaj že zelo obdelan.
28.7.1931
F0041268
Kmetovalca Kosta Vukajlović in Radomil Jevtić.
28.7.1931
F0041269
Ostanki trdnjave. Temelji so iz antike, dogradili so jo Bizantinci in Srbi. Turkom jo je odvzel...
28.7.1931
F0046023
Kmetovalca Kosta Vukajlović in Radomil Jevtić ter še dva druga pevca.
28.5.1930
F0041255
Ljubisav Grujić, kmetovalec.
28.5.1930
F0041256
Miloš Ristanović, kmetovalec, rezervni oficir.
27.9.1932
F0045594
Učitelj Marko Vukanović z ženo ob 40-letnici učiteljske službe.
27.9.1932
F0045947
Stari del mesta Ulcinj.
27.9.1932
F0045595
Čudovite plaže med Kotorjem in Barom.
27.9.1932
F0045948
Stari del mesta Ulcinj, ki je bil najjužnejše pristanišče Jugoslavije.