V razpravi Med smrtjo na krožniku in ječarsko ljubeznijo ali o ptičjem lovu v Brdih, ki jo začenja z omembo dveh bistvenih, iz naslova razberljivih namenov, zavoljo katerih so nastavljali pticam (hrane in držanja pernatih pevcev v kletkah), in konča z razčlenitvijo njune stvarnosti, avtorica določa osnovne pojme in označuje glavne značilnosti ptičjega lova na Slovenskem, se sooča z nekaterimi pogledi in niza spoznanja o briških ptičarjih, pticah in pasteh (pričevalna povečini za prvo polovico 20. stoletja). V središču razpravljanja so odnosi med človekom in pticami pevkami in njihova pričevalnost.