V letu 2013 smo v Dokumentaciji Slovenskega etnografskega muzeja v dar dobili zbirko steklenih in poliestrskih črno-belih negativov fotografa Antona Šušteršiča, ki so nastali v prvi polovici 20. stoletja.

Podaril nam jih je avtorjev vnuk Peter Šušteršič, gre pa za le majhen del večje zbirke, ki se je uspel ohraniti. Po njegovih besedah je več tisoč steklenih negativov, ki so služili za predlogo pri tiskanju razglednic in so večinoma prikazovali slovenske kraje v obdobju med obema vojnama, preprosto romalo v koš ob rušenju stavbe na Igriški v Ljubljani.

Anton Šušteršič (1872-1942) je bil višji bančni uradnik Mestne hranilnice Ljubljana na Čopovi ulici. Poleg službe je bil nekaj časa tudi blagajnik Slovenskega planinskega društva. Bil je nadvse dejaven amaterski fotograf, ki je veliko svojega prostega časa posvetil fotografiranju. Fotografiral je za osebno rabo in za potrebe papirnice M. Tičar, ki je bila v lasti njegove žene Marije Tičar (1888-1926). Papirnica je bila na Schellenburgovi ulici (današnja Slovenska cesta), imela pa je tudi poslovalnico na Sv. Petra cesti (današnja Trubarjeva cesta). Po materini smrti sta papirnico prevzela sin Peter in hči Majda ter jo vodila do nacionalizacije leta 1949. Poleg prodaje pisarniškega materiala in spominkov so izdajali veliko število lastnih razglednic slovenskih in hrvaških krajev ter raznih voščilnic (godovne, rojstnodnevne, božično-novoletne, velikonočne). Njihove razglednice prepoznamo po napisu EMTE elipsaste oblike, sam napis pa je skovan iz prvih črk imena in priimka Marije Tičar, M T, tako kot se izgovorita – em te.

Ob natančnem pregledu gradiva smo ugotovili, da gre za 20 škatel s 478 negativi, od katerih je 226 steklenih. Ti so služili kot predloge za izdelavo razglednic, ki so jih razmnoževali na fotografski način. To lahko ugotovimo  po črnem paspartuju, ki je nalepljen na nekaterih negativih , s katerim so določili izrez posnetka in pa po imenih krajev, številkah negativov in napisu EMTE, ki so dodani neposredno na sam negativ.

Največ posnetkov je iz Ljubljane (prevladujejo motivi ljubljanskih ulic in trgov, poleg tega pa so tudi posnetki kopališča Ilirija in kopališča na Ljubljanici, parka Tivoli, gradu Tivoli in Fužinskega gradu, mednarodnega mladinskega kongresa na Plečnikovem štadionu za Bežigradom (1938), slovesnosti ob odkritju spomenika kralju Aleksandru na Kongresnem trgu (1940), Ljubljanskega velesejma, t.i. narodnih noš,...). Poleg Ljubljane pa so posnetki še iz drugih slovenskih krajev, nekaj pa jih je iz Hrvaške.