Slovenski etnografski muzej

Ravenski pust: Pustna šega v Drežniških Ravnah, Magozdu in Jezercih

Kje 
Razstavna hiša
Od 
8. februar 2020
Do 
1. marec 2020
Kustos 
mag. Adela Pukl
Ravenski pust. Foto: Voranc Vogel

Pustni čas v Slovenskem etnografskem muzeju bodo letos zaznamovali Ravenski pustovi, pustne maske iz treh vasi pod Krnom.

S predstavitvijo pustnih šeg in novih muzejskih predmetov v Slovenskem etnografskem muzeju nadaljujemo tudi letos, saj na razstavi predstavljamo tri nove pustne like, ki jih je Slovenski etnografski muzej odkupil leta 2019: ta lepega in ta lepo ter ta grdega. Vsi trije so bili do predlanskega leta v uporabi v času pusta. Razstavili bomo še 2 naličji ta grdega: iz konca 50ih let 20. stoletja, ki ga hranimo v SEM in najstarejšo do sedaj znano masko Ravenskih pustov iz leta 1915, ki jo hrani Tolminski muzej.

Potek pustovanja predstavljamo s fotografijami fotoreporterja Dela Voranca Vogla. Za fotoreportažo Ravenskega pusta mu je Društvo novinarjev Slovenije leta 2018 za izjemne dosežke v novinarski fotografiji podelilo nagrado Čuvaj. Že kot najstnik se je pridružil Delovi ekipi fotoreporterjev, ki ji je zvest še danes. Fotografsko izobraževanje je začel leta 2002 na pariškem institutu SPEOS in nadaljeval na specializiranih delavnicah pod vodstvom svetovno priznanih fotoreporterjev kot so Ron Haviv, Antonin Kratochwil, Yuri Kozyrev in drugi.

Pustne šege predstavljajo izredno raznoliko pustno dediščino Slovenije, za katero so značilna manjša lokalna pustovanja in karnevali. Podobnost in različnost pustnih šeg, ki se ves čas spreminjajo in prilagajajo času in prostoru, sta v Sloveniji opazni na vsakem koraku. Ohranjanje pustne tradicije in zagotavljanje občutka za identiteto nosilcev in njihovega okolja omogočata predvsem prisotnost in živost pustnih šeg. Le to je sestavni del Ravenskega pusta, pustne šege v Drežniških Ravnah, Magozdu in Jezercih.

Vsako leto se teden dni pred pustno soboto našemijo polnoletni neporočeni fantje iz domačih vasi, ki so del fantovske skupnosti. Sprejem v fantovsko skupnost poteka decembra na eno zadnjih sobot v letu, ko si fantje razdelijo pustne vloge. Po pripovedovanju starejših vaščanov je šega stara več kot sto let in naj bi predstavljala staro pogansko ženitev.

Pustni sprevod se deli na tri dele: ta lepi, ta grdi in tisti s posebnimi vlogami. Sprevod ta lepih sestavljajo: vozač sprevoda, harmonikaš, bobnar, ta lepa dva, ki predstavljata ženina in nevesto, ter ta stara dva, ki predstavljata mamo in »tata« vseh pustov. Glavna naloga ta grdih je preganjanje otrok, da lahko sprevod ta lepih nemoteno obiskuje domačije. Med posebnimi vlogami najdemo žandarja, ravbarja, Rezjana, lovca, kmeta, kmetico in nosača ta slamnatega.

Med pustovanjem je pomembno, da nihče ne ve, kdo nosi katero masko, zato imajo obraze ves čas zakrite, ob vstopanju v hiše se smejo odkriti le ta lepi. Sprevod obišče vse hiše v vaseh, razen tistih, kjer je v preteklem letu kdo umrl. Sprevod po vaseh se zaključi s popoldanskim nastopom na vaškem trgu v Drežniških Ravnah, Ravenski pust pa na pustni torek zvečer s pokopom pusta.  
Ravenski pust, značilna pustna šega v vaseh pod Krnom, je skupaj z Drežniškim pustom od leta 2012 vpisan v Register nesnovne kulturne dediščine in od leta 2014 razglašen za Nesnovno kulturno dediščino državnega pomena. Zanj velja močno tradicijsko izročilo, zaradi katerega fantovska skupnost, ki je nosilec šege, v svoje vrste ne sprejema žensk in poročenih moških. Potek pustnega dogajanja ter pomen in vloga vsakega lika so točno določeni.

Obiskovalce vabimo tudi v Kavarno SEM, kjer bo v pustnem času na ogled fotografska razstava Primoža Hienga: Ta norčavi pustni čas. Avtor je v skoraj dvajsetih letih zvesto beležil pustne šege na skoraj vseh koncih Slovenije, kjer so doma maske.

Foto: Voranc VogelFoto: Voranc VogelFoto: Voranc VogelFoto: Voranc Vogel
Deli