Slovenski etnografski muzej

Poslanstvo in zgodovina muzeja

Poslanstvo muzeja

Slovenski etnografski muzej je muzej "o ljudeh, za ljudi", muzej kulturnih istovetnosti, prostor dialoga med preteklim in sedanjim, med svojo in drugimi kulturami, med naravo in civilizacijo.

Kot osrednji etnološki muzej s slovenskimi in zunajevropskimi zbirkami s področja materialne, socialne in duhovne kulture skrbi za njihovo ohranjanje, preučevanje, spoznavanje in razumevanje.

Prek letnega cikla razstav in drugih prireditev - slovenskih (zamejskih, izseljenskih), drugih evropskih in zunajevropskih, bogatih izobraževalnih programov in publikacij predstavlja in sporoča védenja o tradicijski kulturi na Slovenskem in o kulturah nekaterih drugih ljudstev sveta; o materialni kulturni dediščini vsakdanjih in prazničnih načinov življenja ter o neoprijemljivi dediščini znanj, vrednotenj, tehnik, modrosti in ustvarjalnosti v slovenskem etničnem prostoru, v diaspori in drugod.

Zgodovina Slovenskega etnografskega muzeja (SEM)

... je osrednji slovenski etnološki muzej. Nastal je leta 1923 z ločitvijo od Narodnega muzeja. Začetki muzeja se navezujejo na nastajanje zbirk v okviru Deželnega muzeja za Kranjsko (ustanovljen 1821). Etnografska zbirka je imela sprva le skromen slovenski del, obsežnejši pa je bil zunajevropski del, za katerega so darovali predmete misijonarji Friderik Baraga, Ignacij Knoblehar, Franc Pirc, Janez Čebulj in nekateri pomorščaki.Gradivo narodopisnega oddelka je bilo javnosti predstavljeno leta 1888, ko je bila zgrajena stavba Kranjskega deželnega muzeja - Rudolfinuma. Kustos Walter Šmid je med letoma 1905 in 1909 narodopisno zbirko preuredil in dopolnil. Zametek samostojnega etnografskega muzeja je bila ustanovitev etnografskega inštituta v stavbi Narodnega muzeja leta 1921. Upravnik inštituta in nato ravnatelj osamosvojenega Kraljevega etnografskega muzeja (1923) je bil Niko Županič, prvi kustos od leta 1924 Stanko Vurnik.

Etnografski muzej

Leta 1941 se je muzej preimenoval v Etnografski muzej. Po letu 1945 se je muzej usmeril v znanstveno raziskovanje. Terenske ekipe so v petdesetih in šestdesetih letih 20. stoletja sistematično preučevale, zbirale in dokumentirale gradivo o ljudski kulturi in življenju Slovencev na podeželju pred 2. svetovno vojno in po njej. Zbrale so temeljne zbirke predmetov skupaj s pisano, risano in fotografsko dokumentacijo. Leta 1964 se je muzej preimenoval v Slovenski etnografski muzej. Zaradi pomanjkanja prostorov za stalno razstavo je bila temeljna usmeritev muzeja pripravljanje občasnih tematskih razstav. Posamezne zbirke so bile razstavljene v gradovih v okolici Ljubljane. Grad Goričane je ponudil zavetje neevropskim zbirkam in postal pomembno razstavišče za gostujoče razstave z neevropsko tematiko. V 80. letih si je muzej pospešeno začel prizadevati za pridobitev lastne stavbe. Tako se je leta 1997 preselil v nekdanjo vojašnico na Metelkovi ulici. Vojašnico so za potrebe habsburške vojske zgradili med letoma 1886 in 1889. Dve hiši na jugu stavbnega sestava je Ministrstvo za kulturo po sklepu Vlade RS leta 1995 dodelilo v upravljanje Slovenskemu etnografskemu muzeju.

Rast

5. junija 1997 je muzej odprl sosednjo upravno hišo. Že v naslednjem letu 1998 je sosednji objekt, današnja razstavna hiša SEM, dobil novo streho in v pritličju še surove, razdejane hiše tri začasno urejene razstavne dvorane. Še posebej v njih je do leta 2002, ko je s SEM celotna južna stran Metelkove postala gradbišče, živel muzejski uveljavljeni vsakoletni programski ciklus razstav, predavanj, koncertov, delavnic in drugih dogodkov - slovenskih (tudi zamejskih in izseljenskih), drugih evropskih in zunajevropskih. S tako raznovrstnimi predstavitvami kultur in načinov življenja je SEM ves ta čas poskušal udejanjati svojo vizijo muzeja kulturnih istovetnosti, ki je stičišče in srečevališče; ki je vez med naravo in civilizacijo, med preteklim in sedanjim, med svojo in tujimi kulturami.

Nova razstavna hiša

Leta 2004 je muzej dokončno odprl vrata nove razstavne hiše z razstavo Evropski etnografski muzeji v SEM. 9. marca 2006 je bila svečana otvoritev prvega dela stalne razstave Med naravo in kulturo, ki prikazuje zakladnico slovenske in zunajevropske dediščine.
3. decembra 2009 je SEM zaključil svojo petnajstletno kompleksno vsebinsko prenovo z odprtjem druge stalne razstave Jaz, mi in drugi: podobe mojega sveta, ki je posvečena človeku in njegovemu umeščanju v svet.

Velikost prostorov in njihova namembnost?

Objekt ima v kletni etaži 2000 m2 depojskih kapacitet, v pritličju vso sodobno muzejsko infrastrukturo (informacije, garderobo, muzejsko trgovino, muzejsko kavarno, ogledne delavnice z ustreznim programom tečajev - lončarsko, tkalsko). Stalni razstavi je namenjeno 2664 m2 razstavnih površin. Občasnim in gostujočim razstavam ter drugim dogodkom so namenjene tri razstavne dvorane v pritličju s skupaj 300 m2 in več etažna reprezentančna centralna avla s površino 180 m2. Vznemirljiv je tudi zunanji muzejski prostor, del skupnega prostora novega kulturnega središča na Metelkovi, namenjen različnim prireditvam, koncertom, zunanjim razstavnim eksperimentom in drugim aktivnostim.

Mejniki muzeja

1821 Ustanovitev Kranjskega deželnega muzeja. V njegovem okrilju začnejo nastajati etnografske zbirke.

1923 Ustanovitev Kraljevega etnografskega muzeja

1926/27 Izide prvi letnik Etnologa, znanstvene periodične publikacije muzeja.

1948 Začetek obsežnega raziskovalnega in zbirateljskega dela terenskih ekip. Do leta 1961 se jih zvrsti osemnajst. Posledica je izjemna rast muzejskih zbirk.

1991 Izidejo Votivi, prva muzejska zbirka (s katalogom in spremno študijo) v novi knjižni zbirki Knjižnica Slovenskega etnografskega muzeja. Muzej začne s publiciranjem zbirk razkrivati bogato dediščino nacionalnega in širšega pomena iz svojega depoja ter poleg tega intenzivno opozarjati na pomanjkanje prostora za svojo temeljno razstavno dejavnost.

1994 Vlada republike Slovenije dodeli Ministrstvu za kulturo južni del stavbnega sestava nekdanje vojašnice na Metelkovi: za Slovenski etnografski muzej in za druge potrebe kulturi. Slovenski etnografski muzej dobi v kompleksu v rabo dve hiši: večjo, v celoti namenjeno razstavni dejavnosti, in manjšo, namenjeno drugim dejavnostim.

1997 Dokončanje prenove in preselitev v pravo manjšo muzejsko upravno hišo.

2001 Ustanovitev donatorskega "Muzejskega čebelnjaka", svojstvene vezi muzeja z obiskovalci in širšim družbenim okoljem.

2004 2. decembra, kot adventni dar, slavnostno odprtje nove razstavne hiše z razstavami in drugim muzeskim programom.

2006 marec, odprtje stalne razstave SEM "Med naravo in kulturo" (Valvasorjevo priznanje 2007)

2009 december, odprtje druge stalne razstave "Jaz, mi in drugi: podobe mojega sveta"