Domovina globoko v srcu : Kočevski Nemci v diaspori
Kočevski Nemci so bili zadnji nemški agrarni
priseljenci na Slovenskem. Od 14. stoletja do druge svetovne vojne so
poseljevali približno 800 km2 veliko območje na Kočevskem. Njihovo usodo so
tragično zaznamovala dogajanja med drugo svetovno vojno, zaradi katerih so
se v letih 1941,42 s Kočevskega odselili. Danes so raztreseni po vsem
svetu, predvsem v ZDA, Kanadi, Avstriji in Nemčiji, nekaj pa jih je ostalo
tudi v Sloveniji. Po osamosvojitvi Slovenije je nastalo več prispevkov o
kočevskih Nemcih, ki so se problematike lotevali predvsem z zgodovinskega
vidika. Dela oz. avtorja, ki bi opisoval današnje Kočevarje, nimamo.
Literatura o živečih Kočevarjih se v glavnem nanaša na tiste, ki še živijo
v Sloveniji. O tistih iz tujine lahko sklepamo samo iz informacij na
spletnih straneh njihovih društev. Prispevek je del še neobjavljene
raziskave o identiteti kočevskih Nemcev. Na podlagi raziskave opravljene
med Kočevarji v ZDA, Kanadi, Avstriji in Nemčiji, avtorica v tem prispevku
predstavi družbeni in simbolični pomen prostorov, s katerimi se Kočevarji
identificirajo, za njihovo življenje v izseljenstvu. Ti prostori so: stara
domovina - Kočevska in prostori, pomembni za (po)ustvarjanje tradicij, v
novih domovinah. Prikaže tudi pomen ritualov - romanj v staro domovino in
srečanj v novih domovinah za krepitev občutka pripadnosti skupini znotraj
države bivanja in za transnacionalno povezovanje Kočevarjev iz obravnavanih
držav ter tudi s staro domovino. Ugotavlja, da je obstoj diaspore odvisen
predvsem od njene sposobnosti poustvarjanja kulture in tradicij skozi
ritualne prakse na različnih lokacijah izven matične države. V zaključku
avtorica predstavi nekatere obstoječe prakse in mogoče usmeritve, ki bi v
prihodnosti lahko pripomogle k ohranitvi kočevarskih praznovanj in kulturne
dediščine.