Subscribe to RSS - Pustne maske škoromatov iz Hrušice

Slovenski etnografski muzej

Pustne maske škoromatov iz Hrušice

V Slovenskem etnografskem muzeju hranimo fotografije in predmete hrušiških škoromatov iz leta 1962, ko je Marija Makarovič dokumentirala pustno poberijo po vasi Hrušica v Brkinih.

Konec istega leta je Slovenski etnografski muzej odkupil pustne maske in rekvizite škoromatov (opremo škopita, opremo škoromata z zvonci, košaro poberina in opremo cunjarja). 56 let kasneje, torej leta 2018, smo v dogovoru s škoromati odkupili 5 pustnih mask hrušiških škoromatov: škoromat z zvonci, škopit, pepeljuhar, poberin in cunjar.

Škoromatija kot pustna šega je od leta 2012 vpisana v Register nesnovne kulturne dediščine.

V škoromate se danes našemijo na južnem obrobju Brkinov in Podgrajsko-Matarskem podolju v vaseh: Gradišče, Ritomeče, Obrov, Javorje, Male Loče, Hrušica, Podgrad, Podbeže in Račice. Na štefanovo se fantje in možje zberejo, si razdelijo vloge in se dogovorijo o poteku škoromatije. Glavni dogodek je poberija po domači vasi, ki jo v Hrušici opravijo na pustno soboto: zberejo se sredi vasi, nato krenejo na obhod po vasi. Na pepelnično sredo pa pospremijo pusta na konec vasi, kjer ga zažgejo (pokop pusta). Hrušiški škoromati so edini z obraznimi maskami (razen poberina), v drugih vaseh se le orišejo po obrazu. Pustne oprave si ob pomoči mater in punc naredijo fantje sami.

začetek 21. stoletja
Pepeljuhar je po pripovedovanju domačinov ena najpomembnejših in najstarejših mask. Oblečen je v...
začetek 21. stoletja
Edini praznično oblečen škoromat je poberin, ki obišče vsako hišo v vasi z nalogo pobiranja darov...
začetek 21. stoletja
Med najpomembnejše like sodijo škoromati z zvonci (z zgonci), ki nosijo visoke pisane kape iz...
začetek 21. stoletja
Cunjar je pustna maska narejena iz številnih majhnih krpic blaga, ki so našite na hlače in suknjič...
začetek 21. stoletja
Med osrednje pustne like škoromatije sodi kleščar (škópit), ki predstavlja masko četnega ali...
Deli