V Slovenskem etnografskem muzeju hranimo fotografije in predmete hrušiških škoromatov iz leta 1962, ko je Marija Makarovič dokumentirala pustno poberijo po vasi Hrušica v Brkinih.

Konec istega leta je Slovenski etnografski muzej odkupil pustne maske in rekvizite škoromatov (opremo škopita, opremo škoromata z zvonci, košaro poberina in opremo cunjarja). 56 let kasneje, torej leta 2018, smo v dogovoru s škoromati odkupili 5 pustnih mask hrušiških škoromatov: škoromat z zvonci, škopit, pepeljuhar, poberin in cunjar.

Škoromatija kot pustna šega je od leta 2012 vpisana v Register nesnovne kulturne dediščine.

V škoromate se danes našemijo na južnem obrobju Brkinov in Podgrajsko-Matarskem podolju v vaseh: Gradišče, Ritomeče, Obrov, Javorje, Male Loče, Hrušica, Podgrad, Podbeže in Račice. Na štefanovo se fantje in možje zberejo, si razdelijo vloge in se dogovorijo o poteku škoromatije. Glavni dogodek je poberija po domači vasi, ki jo v Hrušici opravijo na pustno soboto: zberejo se sredi vasi, nato krenejo na obhod po vasi. Na pepelnično sredo pa pospremijo pusta na konec vasi, kjer ga zažgejo (pokop pusta). Hrušiški škoromati so edini z obraznimi maskami (razen poberina), v drugih vaseh se le orišejo po obrazu. Pustne oprave si ob pomoči mater in punc naredijo fantje sami.