Slovenski etnografski muzej

Panjske končnice / 526 630:LJU;0015727

panjska končnica
630:LJU;0015727
Avtor 
Slikar črnih obrisov
Klasifikacija 
Panjska končnica
Lokacija 
Zgornje Gorje
Datum 
1879
Kraj izdelave 
SI
Geolokacija 
46.3801N 14.0684E

Job na gnoju. Na Koroškem in Gorenjskem je Job postal zavetnik čebelarjev vsaj že v poznem 18. stoletju, na zahodnem Štajerskem najbrž šele v 19. stoletju. Domnevamo, da so ga povezali s čebelarstvom zaradi pesmi, v kateri so se črvi-zlatniki v rokah njegove žene spremenili v ose; te pa so imele v starejšem kmečkem besednem zakladu tudi skupno ime s čebelami: muhe. Oseba z imenom Job nastopa v Jobovi knjigi Svetega pisma stare zaveze; po prerekanju s satanom o Jobovi resnični pobožnosti ga Bog brezobzirno prepusti neznanskim nesrečam, oziroma satanovi oblasti češ, kljub vsemu hudemu naj bi Job ne preklinjal Boga. Od biblijske vsebine je na upodobitvah na končnicah ostal le Job, ki poln uljesov sedi na smetišču (gnoju) in žena, ki mu reče naj prekolne Boga in umre; nato je po neki predlogi prišel v zavest slikarjev končničarjev, kjer se je predstava združila še s čebelami in kranjskim čebelnjakom na upodobitvah (gl. Slovenske ljudske pesmi II, Ljubljana 1981, str. 16-21; L. Kretzenbacher, Hiob als Schutzpatron der slowenischen Imker, v: Bunte Bilder am Bienenhaus, Malereien aus Slowenien, Bayerisches Nationalmuseum München 1991, str. 31-37).
Posebnost na upodobitvi predstavljata kar dve goreči hiši, kranjski čebelnjak ni naslikan. Delo “mojstra črnih obrisov”.
Poljane pri Gorjah pri Bledu, Gorenjska

Deli