Slovenski etnografski muzej

Panjske končnice / 524 630:LJU;0007969

panjska končnica
630:LJU;0007969
Klasifikacija 
Panjska končnica
Lokacija 
Moste pri Komendi
Datum 
1857
Kraj izdelave 
SI
Geolokacija 
46.195N 14.5488E

Desno ob Lambergarjevem vratu so ostanki letnice 1857. Upodobljen je prizor, kot je opisan v pesmi ustnega slovstva. Že pred spopadom je imel Pegam levo in desno ob sebi po enega hudiča, tako da ne bi bilo jasno, katera od treh glav je njegova. Toda Lambergar je odsekal pravo, srednjo glavo. Motiv pesmi - boj z velikanom ali drugače zlobnim nasprotnikom - je sicer mednaroden, toda kot je pri ustnem slovstvu navadno, so v njegovem okviru precej poljubno razumevali različne dogodke in osebe. Dobri vitez je postal Gašper Lamberg z gradu Kamna na Gorenjskem; pesem je prvič omenjena v 17. stoletju, v ta čas sodi tudi omemba ustrezne upodobitve na gradu Kamnu; kajpak je to bila tedaj viteška kultura. Vlogo slabega viteza pa so najbrž pripisali najprej Cehu (Behaim = Pegam) Janu Vitovcu, vojskovodji celjskih grofov, ki se je leta 1458 v bojih za celjsko dediščino vojskoval tudi na Gorenjskem, nato pa najbrž tudi vitezoma Polheimu in Polhamu, s katerima se je Gašper resnično boril na viteških turnirjih. Ko je vsaj v 18. stoletju pesem prišla tudi v kmečko ustno izročilo, v duelantih niso več prepoznavali zgodovinskih oseb. Na panjskih končnicah je bil ta motiv zelo priljubljen (gl. Slovenske ljudske pesmi I, Ljubljana 1970, str. 5-15)
Končnica je bila v čebelnjaku Petra Lukanca, Moste pri Komendi 101.

Deli