Slovenski etnografski muzej (kustodiat za etnološke zbirke iz Azije, Oceanije in Avstralije) se je 2. marca 2012 priključil projektu ASEMUS (Asia – Europe Museum network: https://culture360.asef.org/asemus-culture360/), ki je na svetovnem spletu žal prenehal delovati. Njegovo bazo podatkov je prevzel Culture360.ASEF.org, kjer se SEM predstavlja z desetimi mojstrovinami - muzealijami iz azijske zbirke SEM.

• Mandarinsko oblačilo /Long Pao/dinastija Qing, 19.stoletje, Kitajska, svila, zlate in srebrne nitke, dolžina: 138 cm, širina: 220 cm, kupljeno leta 1974 v Beogradu, Jugoslavija. (Inv.št.: EM 21655)
• Mandarinsko oblačilo /Long Pao/dinastija Qing, 19.stoletje, Kitajska, svila, dolžina: 140 cm, širina: 210 cm, donacija Skušek, 1963. (Inv.št.: EM 21666)
• Budistično božanstvo Jamantaka, 16.stoletje ?, Tibet, bron, dolžina: 26 cm, širina: 15 cm, višina: 32,5 cm, donacija Skušek, 1963. (Inv.št.: EM 21670)
• Ženski čeveljci (za lotosovo stopalo), dinastija Qing, 19.stoletje, Kitajska, svila, bombaž, dolžina: 12 cm, širina: 5 cm, višina: 7 cm, donacija Skušek, 1963. (Inv.št.: EM 21683)
• Boben izdelan iz človeške lobanje, 19.stoletje, Tibet, 2r : 14 cm in 13 cm, dožina: 40 cm ( s trakom), donacija Skušek, 1963. (Inv.št.: EM 21685)
• Pahljača, dinastija Qing, 19.stoletje, Kitajska, slonovina, svila, vezenina, 2r : 27,5 cm, dolžina ročaja 15 cm, donacija Skušek, 1963. (Inv.št.: EM 21686)
• Kip Gautama Bude, 16.stoletje ?, Tibet, bron, dolžina: 13,5 cm, širina: 9,5 cm, višina: 19 cm, donacija Skušek, 1963. (Inv.št.: EM 21689)
• Ogledalo, dinastija Qing, 19.stoletje, Kitajska, les, širina:  94 cm, globina:  69,5 cm, višina: 196 cm, donacija Skušek, 1963. (Inv.št.: EM 21701)
• Omara, dinastija Qing, 19.stoletje, Kitajska (last prvega kitajskega predsednika Yüan Shi k'ai), širina:  94 cm, globina:  37 cm, višina: 188 cm, donacija Skušek, 1963. (Inv.št.: EM 21704)
• Mandarinsko oblačilo, /Long Pao/dinastija Qing, 19.stoletje, Kitajska, svila, zlate in srebrne niti, dolžina: 141 cm, širina: 202 cm, donacija Skušek, 1963. (Inv.št.: EM 21706)

Prvi azijski predmet za katerega vemo, da ga je pridobil Kranjski deželni muzej Rudolfinum že leta 1836 (predhodnik današnjega Slovenskega etnografskega muzeja, ki je bil ustanovljen kot Kraljevi etnografski muzej leta 1923) je bil album naslikanih kitajskih borilnih veščin, ki je najprej potoval iz Kitajske v Ameriko, nato v Avstro-ogrsko cesarstvo v Beljak na Koroškem in potem v Ljubljano. Najverjetneje je bil to prvi neevropski predmet v tedanjem muzeju. Posamezniki (mornar in nekaj meščanov) so muzeju podarili nekaj predmetov, večinoma kitajskih (pahljač, ženskih čeveljcev za t.i. stopalo zlata lilija, budistične kipce, pipe za kajenje opija, namizno igro mahjong, kovance…).

Pater Peter Baptist Turk, slovenski frančiškanski misijonar je v letih 1912/13 je poslal s Kitajske pomembno zbirko budističnih kipcev, oblačil in vezenin. Živel je v  provinci Hubei od leta 1901 pa vse do smrti leta 1944.

Leta 1963 je muzej pridobil najpomembnejšo in najobsežnejšo kitajsko zbirko, last Ivana Skuška mlajšega in njegove japonske žene Tsuneko Kondo Kawase. Skušek je živel v Pekingu med leti 1914 in 1920 in zbiral kitajske starine. Nabavil je celo omare, ki so bile nekoč last prvega kitajskega predsednika Yuan Shi Kaija. Zbirka vsebuje kvalitetno pohištvo, nuzmizmatiko, mandarinska oblačila, kitajske in tibetanske budistične skulpture, porcelan, pečatnike iz žada, albume s slikami, kitajske lanterne, pahljače… .

Od 60-ih let 20.stoletja naprej pa so posamezniki muzeju podarili ali prodali različne azijske predmete, največ porcelan in oblačila. Najpomembnejšo japonsko zbirko je muzej pridobil v začetku 21.stoletja od dedičev Dr. Franca Kosa, etnologa in nekdanjega jugoslovanskega veleposlanika na Japonskem. Zbiral je japonske lesoreze. Iz Indije je muzej pridobil Bengalsko slovensko misijonsko zbirko, večinoma majhne kipce in okrasne ter uporabne predmete iz medenine. Stari so približno sto let. Nekaj indijskih študentov je v 60-ih letih prejšnjega stoletja prodalo oblačila in tkanine iz različnih koncev Indije, večinoma iz Gujerata (sariji, dhotiji…). V 70-ih je nekaj slovenskih alpinistov podarilo manjše število izdelkov iz medenine in nakita iz Nepala in Tibeta. Zadnjo večjo in pomembno indonezijsko zbirko sta podarila dr. Aleš in Vera Bebler  leta 1964. dr. Aleš Bebler  je bil jugoslovanski veleposlanik v Indoneziji od leta 1961 do leta 1963. Zbral je senčne lutke (Wayang golek in Wayang kulit) in tkanine (batik, ikat...). Mag. Milan Kovač, slovenski arhitekt in konservator, ki je deloval na Kitajskem deset let, je po letu 2000 muzeju prodal kitajsko zbirko naivnega slikarstva iz province Shaanxi in poklonil zbirko kitajskih papirnatih zmajev.