Slovenski etnografski muzej

Morje−naše življenje

Odstri spomini s podstrešja nabrežinske ribiške družine
Plovila v zalivu Pri čupah. Na bregu so čupe nabrežinskih ribičev, med njimi Grudnova čupa Liza in Caharijeva čupa Marija.  Zadaj je hiška za shranjevanje ribiških pripomočkov (»kazun«) nabrežinske ribiške družine Gruden. V zalivu je Babčeva jadrnica »topo«. Začetek 40. let 20. stoletja. Družinska zbirka Caharija.

Leta 2018 je Slovenski etnografski muzej pridobil obsežno zbirko predmetov slovenske ribiške družinske Caharija, po domače Babčevih iz Nabrežine pri Trstu. Zbirka se tako v Slovenskem etnografskem muzeju pridružuje Babčevi čupi Mariji, edinemu popolnoma ohranjenemu deblaku, kakršne so uporabljali slovenski ribiči v Tržaškem primorju. Bogdan in Martin Petelin, zadnja lastnika Babčeve družinske zbirke, sta za donacijo prejela Častno Valvasorjevo priznanja za leto 2018, ki ga podeljuje Slovensko muzejsko društvo. Zbirka je bila leta 2018 na ogled na občasni razstavi Slovenskega etnografskega muzeja, leta 2020 pa bo predstavljena na občasni razstavi v Trstu.

Družina Caharija si je tako kot druge nabrežinske ribiške družine utirala pot na kamniti kraški zemlji, na morju in ob njem. Preživljala se je s tistim, kar sta ji nudila zemlja in morje. Obdelovala je vinograde, polja, imela nekaj glav živine, družinski člani so se dan za dnem podajali iz vasi po strmih kamnitih stopnicah k morju. Tam so se srečevali z drugimi slovenskimi ribiči iz Nabrežine in okolišnjih vasi.  Soustvarjali so zgodbe z morja in oblikovali življenje na Krasu, povezani v istem prostoru in času.

Minevala so leta, menjavali so se rodovi in spreminjale so se družbene okoliščine, z leti so Babčevi opustili ribištvo. Na podstrešje družinske hiše so skrbno shranili predmete pranonov in pranon, nonov in non ter staršev. Ustvarili so bogato družinsko zbirko, zakladnico spominov petih rodov. Največ predmetov so uporabljali trije rodovi ribičev; sprva  pri vsakodnevnih opravilih in so bili nepogrešljiv del njihovega vsakdanjega življenja, kasneje so jih hranili za spomin na prednike in minule čase.

Preko shranjenih predmetov so vzpostavljali stik s preteklostjo: s predniki in z nekdanjimi časi, ko je morje še krojilo vsakdan Babčeve družine. Posamezni predmeti so postali simbolni spomini na prednike. Z vtisnjenimi imeni in priimki, inicialkami, letnicami izdelave ali le s sledmi dotikov rok ljudi, ki jim je morje pomenilo vir življenja, so predmeti pričali o preteklem življenju Caharijeve družine.

Predmetov niso ohranjali le, da bi z njimi iz roda v rod prenašali družinske spomine,  hranili so jih tudi z namenom, da bi ribištvo čim bolj približali širši skupnosti, ki se je tako korenito spremenila in preživetveno oddaljila od morja.  Družinsko zbirko je kot ogledno v 70. letih 20. stoletja na podstrešju zasnoval Zdravko Caharija, zadnji Babčev ribič in predzadnji lastnik Babčeve hiše,  ko je moral opustiti ribištvo kot dejavnost, s katero se je preživljal. Vrata Babčeve hiše so bila od tedaj odprta za vse, ki jih je zanimalo življenje na Krasu in ob morju.

Dolgoletno sodelovanje Slovenskega etnografskega muzeja z Babčevo družino in možnost, da predmete leta 2018 tudi prikažemo  v  muzeju na občasni razstavi Morje – naše življenje: odstrti spomini s podstrešja nabrežinske ribiške družine, sta privedla do pomembne odločitve, da družina preda celotno družinsko zbirko Slovenskemu etnografskemu muzeju z željo, da se zbirka v prihodnosti prikaže v bližini kraja njene uporabe. Podarjena obsežna družinska zbirka Caharijevih obsega okoli tristo dobro ohranjenih predmetov. Med predmeti je veliko pripomočkov za ribolov, ki so jih uporabljali od 19. stoletja do 70. let 20. stoletja. Zbirka je gotovo ena od pomembnejših zaokroženih zasebnih družinskih zbirk na Tržaškem.

Razstavo smo pripravili v sodelovanju z Bogdanom Petelinom, nečakom Zdravka Caharije. Ob predmetih smo na razstavi prikazali utrinke življenja Caharijeve družine. Muzejskim obiskovalcem smo želeli približati življenje slovenskih ribiških družin iz Nabrežine, jih seznaniti z njihovim vsakdanom in praznikom ter jim spregovoriti o slovenskem ribištvu Tržaškega primorja, o njegovem gospodarskem in širšem družbenem pomenu ob prikazu življenja konkretne ribiške družine in njene družinske dediščine. Prav zato smo družino Caharija umestili v širši kontekst skupnosti, prostora in časa, ob upoštevanju konkretnih življenjskih okoliščin družine. Leta 2020 bo razstava Morje−naše življenje: odstri spomini s podstrešja nabrežinske ribiške družine na ogled v Trstu.

Utrinki z razstave Morje−naše življenjeUtrinki z razstave Morje−naše življenjeUtrinki z razstave Morje−naše življenjeUtrinki z razstave Morje−naše življenjeUtrinki z razstave Morje−naše življenjeUtrinki z razstave Morje−naše življenjeUtrinki z razstave Morje−naše življenjeUtrinki z razstave Morje−naše življenjeUtrinki z razstave Morje−naše življenjeUtrinki z razstave Morje−naše življenjeUtrinki z razstave Morje−naše življenjeUtrinki z razstave Morje−naše življenjeUtrinki z razstave Morje−naše življenjeUtrinki z razstave Morje−naše življenjeUtrinki z razstave Morje−naše življenjeUtrinki z razstave Morje−naše življenjeUtrinki z razstave Morje−naše življenjeUtrinki z razstave Morje−naše življenjeUtrinki z razstave Morje−naše življenjeUtrinki z razstave Morje−naše življenjeUtrinki z razstave Morje−naše življenjeUtrinki z razstave Morje−naše življenjeUtrinki z razstave Morje−naše življenjeUtrinki z razstave Morje−naše življenje
Deli