Slovenski etnografski muzej že tradicionalno ob Slovenskem kulturnem prazniku in v predpustnem času na ogled postavlja pustne like, katerih oprave je muzej odkupil v preteklem letu za svojo zbirko. Letos na priložnostni razstavi predstavlja liške pustjé. Liški pust je od leta 2020 vpisan v Register nesnovne kulturne dediščine.

Na razstavi je predstavljena pustna šega, ki predstavlja svatovski sprevod in je značilna za območje Kanalskega Kolovrata. Poleg fotografij liškega pusta je razstavljenih 6 celotnih pustnih likov: ta lep in ta lepa, žandar, pust, pustica z brezovo metlo, ki so iz zbirke Slovenskega etnografskega muzeja ter lik ramašton, ki je iz zbirke Etnološkega društva Liški pustjé - Kanal ob Soči. Iz obsežne zbirke Branka Žnidarčiča v SEM so na ogled 4 obrazna naličija iz 40. let 20. stoletja. Razstavo spremlja krajši video o izdelavi mask ter pustnih obhodih po vaseh.

Skupina Liški pustjé se deli na tri dele: ta lepe, ta grde in bakrene maske. V pustnem času skupina naredi obhod, obišče domačije v vaseh Markiči, Bajti, Ukanje, Britof, Strmec, Lovišče in Melinki. Od hiše do hiše hodi v sprevodu, spremlja jo harmonikaš, kot se za svatbo spodobi. Ta grdi ves čas tekajo naokoli in lovijo mladež, se norčujejo ter z zvonci in hrupom odganjajo vse slabo. Ko pridejo na dvorišče, v hišo najprej vstopijo ta lepi, ki predstavljajo vse dobro: red (žandar), zdravje (zdravnik) in rodovitnost (mladoporočenca). Pozdravijo in zaplešejo. Gospodarica in gospodar jih pogostita in jim podarita darove. Za njimi lahko v hišo vstopijo tudi ta grdi in bakrene maske.

Zgodovina pustnih obhodov na tem območju sega že v čas pred 1. svetovno vojno, v času fašizma pa je bilo šemljenje prepovedano. Leta 1947 so bili obhodi ponovno obujeni, a so v 70. letih 20. stoletja ponovno zamrli. Branko Žnidarčič je v 80. letih 20. stoletja po spominu iz otroštva začel izdelovati pustne maske in tako so se ohranile vse do danes. Posebnost obraznih naličij je njihov material;  pred 1. svetovno vojno so bile obrazne maske ta lepih in ta grdih kovane iz bakra, danes jih izdelujejo iz aluminija. Le ramašton, ramauš, bajarji in braja imajo še vedno bakreno masko.

Za ohranjanje te pustne dediščine skrbi Etnološko društvo Liški pustjé. Člani priprave na pustni čas začnejo že v času pred pustom, ko skrbno pregledajo vso opremo (obleke in obrazna naličja), jo popravijo, po potrebi kaj na novo izdelajo. Do pomladi 2021 je bil glavni pobudnik in predsednik društva izdelovalec mask Branko Žnidarčič, ki je svoje znanje prenesel na mlajše generacije, ki po njegovi smrti nadaljujejo s pustno šego liški pust.

Avtorica in kustosinja razstave: mag. Adela Pukl
Strokovni sodelavci razstave: mag. Anja Jerin, Dejan Žnidarčič
Oblikovanje razstave: Darja Klančar