Slovenski etnografski muzej

Sveta družina pri delu / The Holy Family at work. Selška delavnica / The Selca workshop, 19. stoletje / 19th century. Foto: Blaž Verbič.
Kje 
Razstavna hiša
Od 
17. maj 2022
Do 
3. julij 2022
International year of glass

Barvite podobe svetih na steklu

Slovenski etnografski muzej v mednarodnem letu stekla odpira manjšo priložnostno razstavo Barvite podobe svetih na steklu. Razstava predstavlja izbor slik na steklo iz muzejske zbirke SEM, ki trenutno obsega 633 predmetov. Izbor je pričevalen z vidika provenience in motivike slik, dopolnjevale ga bodo predloge za slikanje na steklo.

Slike na steklo so se v slovenskih kmečkih domovih množično uveljavile v prvi polovici 19. stoletja. Svoje mesto so imele v bogkovem kotu ob razpelu nad veliko družinsko mizo in vse skupaj je bilo umeščeno v »hiši« kot osrednjem bivalnem prostoru. Sodelovale so pri oblikovanju likovnega okusa in pri pojmovanju slikarstva večinskega prebivalstva. V začetku 20. stoletja so litografije z nabožno vsebino začele izpodrinjati slike na steklo, kar je povzročilo njihovo izginjanje iz  vsakdanje rabe in hkratno postopno rast zanimanja zbirateljev.

V največjem številu so te barvite slike prihajale na slovensko etnično ozemlje iz podeželskih slikarskih delavnic na Bavarskem, iz kraja Pohoři v Češkem lesu ter iz Sandla v Zgornji Avstriji. Prinašali so jih krošnjarji, kmetstvo pa jih je kupovalo na romanjih in žegnanjih. Ob importu in pod njegovim vplivom so slike na steklo slikali tudi na Slovenskem. Po analogiji in glede na  slogovni izraz na poslikanih panjskih končnicah je bilo približno 12 odstotkov evidentiranih slik na steklo pripisanih Selški delavnici iz Selc v Selški dolini ter slikarjema Mojstru okorne risbe in Mojstru malih figur. V zbirki SEM hranimo 62 slik iz delavnice v Selcah, 17 slik Mojstra malih figur in 13 slik Mojstra okorne risbe. V literaturi se omenjajo še tribuško čepovanske glažute in izdelovalci na Kočevskem, vendar njihovi izdelki niso bili identificirani.

Glede na postopek slikanja bi tovrstne slike bilo bolj natančno poimenovati odzadnja slika na steklo, kar ustreza prevodoma nemške besede Hinterglasbild in angleške sintagme reverse painting on glass. Postopek slikanja je potekal tako, da je slikar na steklo najprej s čopičem iz dlak vidre ali kune naslikal obrise motiva po podloženi predlogi. Za slikanje svetlejših barvnih plasti je naslikal obrise svetlejših barv (npr. za obraze, telesa, rože), temne obrise je naslikal za temnejše barvne plasti (temne obleke, lasje, drevje). Barvne plasti je slikal z oljnimi barvami, ki so bile mešanica pigmentov, vode in olja. Slikanju manjših barvnih skupin je sledilo slikanje ozadja z belo, modro ali rumeno barvo.

Generalna skupščina Združenih narodov je na pobudo Mednarodne komisije za steklo (ICG), ICOM-Glass in Community of Glass Associations (CGA) leto 2022 razglasila za Mednarodno leto stekla (https://www.iyog2022.org/). Med več kot 1100 podporniki pobude iz 74 držav je tudi Slovenija, ki se mu pridružuje s projektom Po stekleni poti (https://www.nms.si/si/razstave/e-razstave/11049-Po-stekleni-poti), v okviru katerega muzeji predstavljamo izbrane steklene predmete iz svojih zbirk.

Na Slovenskem so bili razširjeni različni tipi slik na steklo. Lahko so slikane le z barvami, lahko z barvo in pozlato, lahko imajo brušene in pozlačene nadrobnosti in črno ozadje ali pa imajo za ozadje zrcalo. Glede na obliko so lahko brez oblikovnih dodatkov, a z belim napisnim poljem ali s kartušo.

Motivika je skoraj izključno nabožna, najpogosteje so upodabljali Jezusa Kristusa in Marijo v raznih ikonografskih različicah. Sledijo jim Sveta Trojica, Srce Jezusovo, Božji grob, sv. Barbara, Sveta  družina, zadnja večerja, sv. Lenart, sv. Florijan, prizor iz legende o sv. Genovefi, sv. Jožef, sv. Janez Nepomuk, sv. Janez Krstnik, sv. Jurij, sv. Anton Puščavnik,  sv. Ana z Marijo, sv. Katarina, sv. Magdalena, sv. Marjeta in Sveti trije kralji.

Zbirko slik na steklo hrani Kustodiat za ljudsko umetnost in slikovne vire SEM. Njeno zasnovo predstavljajo predmeti, ki so jih pridobili še v Kranjskem deželnem muzeju in so jih po delitvi zbirk vključili v novonastali oz. osamosvojeni Slovenski etnografski muzej (1923). Zbirko so nato dopolnjevali s predmeti, odkritimi pri raziskovalnem terenskem delu, z darovi posameznikov in z odkupi od zbiralcev ali starinarjev. Kljub obsežnosti zbirke se vanjo vključujejo novi primerki, ki so pričevalni zlasti z vidika njihovih zbiralcev ali njihovih današnjih ustvarjalcev.  S tega vidika je pomembna pridobitev zbirka slik na steklo Brede Železnik (por. Svetlič) iz leta 2019, v kateri prevladujejo njena avtorska dela.

Kolofon razstave
Razstavo so pripravili: dr. Bojana Rogelj Škafar, kustosinja; Maja Kocjan, oblikovanje; mag. Ana Motnikar, Silvester Lipovšek in Boštjan Marolt, tehnična pomoč; mag. Maja Kostric Grubišić in mag. Irena Plešivčnik, komuniciranje; Blaž Verbič, fotografije, SEM. Vilma Kavšček, jezikovni pregled; David Limon in Romana Mlačak, prevod.

 

Sveti Lenart / Saint Leonard. Delavnica iz Sandla v Gornji Avstriji / Workshops from Sandl in Upper Austria, 19. stoletje / 19th century. Foto: Blaž Verbič.Sočutna (Pietà). Predloga za slikanje slik na steklo / Sketch for painting on glass. 19. stoletje / 19th century. Foto: Blaž Verbič.

Povezani dogodki

Sveta družina pri delu / The Holy Family at work. Selška delavnica / The Selca workshop, 19. stoletje / 19th century. Foto / Photo: Blaž Verbič.
17.05.2022
Slovenski etnografski muzej v mednarodnem letu stekla odpira priložnostno razstavo Barvite podobe...
Razstavna hiša
torek, 17. maj 2022 - 11:00