Spoznajte razburljivo zgodbo avstro-ogrskega mornariškega oficirja Ivana Skuška ml., ki se je pred dobrimi sto leti iz vojnega ujetništva z družino vrnil v Ljubljano. Domov je pripeljal bogato zbirko azijskih predmetov z idejo, da bi ustanovil muzej azijskih kultur, česar ni uspel uresničiti. Zbirko od leta 1963 hrani Slovenski etnografski muzej in je sedaj na ogled.

S prikazom neverjetne zgodbe zbirke in njenih lastnikov javnost ponovno odkriva izjemne vzhodnoazijske predmete, ki že nekaj desetletij niso bili postavljeni na ogled. Razstava odpira vprašanja nastanka zbirke in umetnostnega trga v tedanjem Pekingu, sledi prevozu zbirke v Evropo, prikazuje zgodbo družine Skušek in rekonstruira njihovo življenje, vpeto med natlačene predmete v več stanovanjih. Predstavljeni so tudi Skuškovi poskusi, da bi zbirka postala samostojen azijski muzej, prvič pa je predstavljena tudi maketa kitajske stavbe, ki jo je najverjetneje kupil s tem namenom. Maketo so leta 2023 obnovili strokovnjaki iz Palačnega muzeja v Pekingu in bo po sto letih prvič postavljena na ogled.

Pot po razstavi vodi v rekonstruirano dnevno sobo Skuškovih, kjer podoživimo izkušnjo stika z vzhodnoazijsko kulturo, ki je navdihovala generacije njenih obiskovalcev. Poleg makete in izbranih pohištvenih kosov je na ogled še vrsta izjemnih predmetov iz Skuškove zbirke kot na primer veliko rezljano stojalo z ogledalom, zbirka budističnih kipcev in vezena dvorna oblačila. Posebej je razstavljena tudi zbirka nenavadnih kitajskih predmetov, ki je imela v domu Skuškovih posebno mesto (med njimi izstopajo pribor za uživanje opija, golobje piščali in glasbila). Na ogled je okoli 130 predmetov. Sklepni del razstave je posvečen možnostim, ki jih za raziskovanje in predstavitev muzejskih zbirk odpirajo sodobne tehnologije. Obiskovalci si bodo lahko ogledali virtualno simulacijo muzejskega predmeta in proces raziskovanja predmetov s pomočjo 3D-modeliranja. 

 
Zgodba Ivana Skuška ml. in Tsuneko Kondō Kawase
Ivan Skušek ml. je po študiju na trgovski akademiji v Gradcu vstopil v cesarsko kraljevo mornarico, kjer je kmalu napredoval v mornariškega komisarja 1. reda. Julija 1913 je kot oficir za oskrbovanje (intendant) na avstro-ogrski vojni ladji SMS Kaiserin Elisabeth iz pristanišča Pulj odplul  proti Vzhodni Aziji. Poleti 1914 jih je tam dosegla prva svetovna vojna in po vojni napovedi Japonske Nemčiji in Avstriji se je posadka pridružila nemškim vojakom pri obrambi nemške koncesije na polotoku Shandong. Poraženi mornarji so pristali v ujetništvu na Japonskem, nekateri, med njimi tudi Skušek, pa v Pekingu. Tudi v prisilnem bivanju (konfinaciji) je Skušek delal kot glavni oficir za oskrbovanje, imel dovoljenje za prost izhod in se lahko svobodno gibal po Pekingu.
Med njegovim bivanjem na Kitajskem (1914–1920) je bil zaradi večjih političnih sprememb in vdora tujih sil trg z umetninami še posebej živahen, kar mu je olajšalo nakupovanje starin. V Pekingu je spoznal Japonko Tsuneko Kondō Kawase (pozneje se je preimenovala v Marijo Skušek) in se z njo poročil. Leta 1920 se je z njo in njenima otrokoma iz prvega zakona vrnil v Ljubljano, za njima pa je kmalu pripotovala tudi izjemna zbirka kitajskih in japonskih predmetov.

Ivan in Tsuneko sta želela vzpostaviti azijski muzej, odprt za javnost, kar jima ni uspelo. Vse do smrti, Ivan do l. 1947, Tsuneko pa do l. 1963, sta živela med predmeti, ki sta jih pripeljala s Kitajske. Širok krog znancev in prijateljev ter številni drugi obiskovalci njunega doma so pri njima spoznavali kulture in umetnosti Vzhodne Azije.

Tsuneko je bila na tem področju še posebej dejavna, veliko je predavala, nastopala na radiu, sodelovala z gledališči, učila japonski jezik in še marsikaj. Že pred drugo svetovno vojno so številni Ljubljančani k njima zahajali občudovati zbirko, po vojni pa je njuno stanovanje na Strossmayerjevi ulici v Ljubljani začelo delovati kot neke vrste zasebni muzej - umetnine so prihajali občudovat slovenski in tuji umetniki in intelektualci. Skuška sta številne predmete podarila družini in prijateljem, nekaj pa sta jih bila prisiljena tudi prodati. Od smrti Tsuneko Kondō Kawase leta 1963 zbirko hrani Slovenski etnografski muzej.

Avtorji razstave so: vodja raziskovalnega projekta dr. Helena Motoh (ZRS Koper), prof. dr. Nataša Vampelj Suhadolnik (FF UL), kustos mag. Ralf Čeplak Mencin (SEM), dr. Gerald Kozicz in Max Frühwirt (Inštitut za arhitekturo in medije Tehniške univerze v Gradcu)

Oblikovanje razstave: RAKETA / projektna skupina: Katjuša Kranjc, Maja Horvat, Rok Kuhar

Vizualna interpretacija vsebine razstave in celostna podoba: DGDESIGN / Danijela Grgić

Razstavo je pripravil Slovenski etnografski muzej v sodelovanju z Znanstveno-raziskovalnim središčem Koper, Oddelkom za azijske študije Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in Inštitutom za arhitekturo in medije Tehniške univerze v Gradcu.

Razstavo finančno podpira Ministrstvo za kulturo RS, v okviru projekta Življenje Skuškove zbirke (J6-4618) pa razstavo sofinancirata še Agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost RS in avstrijska znanstvena fundacija FWF.

Partner spremljevalnega programa razstave je Konfucijev inštitut Ljubljana.