V Slovenskem etnografskem muzeju (v nadaljevanju SEM) je od novembra 2020 do septembra 2021 potekal projekt ponovne vzpostavitve Kustodiata za slovenske izseljence, zamejce, pripadnike narodnih skupnosti in drugih etnij v Sloveniji (v nadaljevanju Projekt), ki je pod vodstvom dr. Daše Koprivec deloval že od leta 1999 do leta 2011.

Kustodiat obravnava aktualne in kompleksne tematike sodobnega sveta globalnih migracij in pomeni prostor preseganje nestrpnosti, predsodkov in izključevanja ter prispeva k spoznavanju etnične in kulturne različnosti v Sloveniji. Aktivno delo na tem področju je med prioritetami muzeja.

V Projektu so navedene prioritetne naloge evidentiranja in ohranjanje dediščine na celotnem slovenskem etničnem območju in med slovenskimi izseljenci po svetu ter evidentiranje in ohranjanje dediščine pripadnikov narodnih in priseljenskih skupnosti in drugih etnij v Sloveniji. Predlaga se, da sistematično poteka dopolnjevanja zbirke, tudi v okviru nesnovne dediščine, vzpostavi dinamičen razstavni program z dopolnjevanjem stalnih razstav muzeja. Ob raziskavah in izbiri razstavnih tem je pomembno povezovanje z raziskovalnimi in strokovnimi ustanovami, ki delujejo na tem področju (Inštitut za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU, NUK, ARS) in različnimi združenji, mreženje in povezovanje ter usklajevanje pa je nujno tudi znotraj  muzeja.  Velik izziv so odzivanja na aktualna družbena dogajanja v zvezi z nalogami Kustodiata.

Projekt je usklajen  s strateškimi dokumenti SEM in sledi zastavljenim ciljem: redno izvajanje matične službe, kontinuirano dopolnjevanje in upravljanje obstoječe zbirke po kriterijih sprejete zbiralne strategije SEM in zbiralne strategije Zbirke, celostna dostopnost (cilj 100% dostopnost), povečanje prepoznavnost identitete Zbirke v Sloveniji in mednarodnem prostoru, povezovanje z ostalimi Kustodiati SEM in vzpostavitev mreže sodelavk, sodelavcev doma in v tujini, vzpostavitev mreže institucij v Sloveniji in vključevanje v programe izobraževanja in usposabljanja.

Izvedena je  evidenca zbirke in celosten pregled opravljenega dela na področju Kustodiata, pripravljen je predlog strategije Kustodiata. Vzpostavljeni so  kontakti  s posamezniki – informatorji in z različnimi znanstveno raziskovalnimi in izobraževalnimi ustanovami (NUK, ARS, ZRC SAZU-Inštitut za slovensko izseljenstvo in migracije, FF, UP FHŠ). Intenzivno je bilo delo na projektu La Doctora – življenje in delo slovenske znanstvenice v Paragvaju, ob 100. letnici rojstva dr. Branislave Sušnik, ki je obsegalo usklajevanje in  povezovanje z Etnografskim muzejem »Dr. Andrés Barbero« (MEAB) v  Asunciónu, ustanoviteljice Fundacije La Piedad, vodenje projekta občasne razstave (spletna otvoritev razstave 20. aprila 2021), usklajevanje za predpremierno predvajanje dokumentarnega filma Spomini na Branko Sušnik (režiser Diego Segovia, CineVEcinO, Paragvaj, 20. april 2021), izvedbo spletnega kolokvija dr. Branislava Sušnik – refleksije (26. november 2020). sodelovanje pri spletnem seminarju  Paragvaj, kot ga je spoznala in živela Branislava Sušnik (organizatorji Veleposlaništvo Paragvaj na Dunaju, MZZ RS in SEM, 23. november 2020), sodelovanje pri znanstvenem mednarodnem simpoziju Branislava Sušnik in sodobniki – ambasadorji  slovenske znanosti v Južni Ameriki (predstavitev rezultatov istoimenskega ciljno raziskovalnega projekta, ki ga je v letu mednarodnega obeleževanja stote obletnice rojstva dr. Branislave Sušnik vodil Inštitut za medkulturne študije UP FHŠ, v sodelovanju s Filozofsko fakulteto Univerze v Ljubljani in Inštitutom za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU, CD, 27. maj 2021), soorganizacijo in izvedbo okrogle mize ob izidu revije Dve domovini z naslovom Zgodbe migrantk, ki niso obstale pred zidovi (sodelovanje z  Inštitutom za slovensko izseljenstvo in migracije, 15. junij 2021) ter vzpostavitev, vodenje in izvedbo projekta evidence in digitalizacije zbirke v Asunciónu z vzpostavitvijo Fonda Branislave Sušnik – Zbirke digitalnih podatkov v SEM.

Sočasno je v sodelovanju z Narodno in univerzitetno potekal projekt Vtisi 30, spomini Slovenk in Slovencev po svetu na priznanje samostojne Slovenije. V okviru te raziskave je bil pripravljen krajši vprašalnik o doživljanju osamosvojitvenih procesov in odzivih na razglasitev samostojne Slovenije, ki je bil po mailu razposlan  slovenskim izseljencem  po celem svetu, rojakom, ki živijo v sosednjih deželah in povratnikom. Vtise so prispevali Slovenci in Slovenke iz slovenskega zamejskega prostora, držav nekdanje Jugoslavije, Evrope, Amerik, Azije, Avstralije ter povratnice in povratniki v matično domovino. Odzvalo se je 67 pričevalcev, od tega  iz Avstralija in ZDA 10, Argentine in Italije 9, Združenega kraljestva 5, Hrvaške, Švedske, Francije 4, Kanade, Avstrije 3, Švice 2 in ena oseba iz Nemčije in Mehike. Intervjuji so zapisani in urejeni in sodijo v fond Spomini  Kustodiata v Slovenskem etnografskem muzeju in v Zbirko knjižničnega gradiva Slovencev po svetu v NUKu.

Za potrebe kustodiata so bili realizirani prevodi poročila, prevod za objavo na spletni strani, prevodi uvodnega besedila za razstavo La Doctora ter tolmačenje prireditev. Na področju digitalizacije je bila izvedena digitalizacija zaokrožene zbirke fotografij, zbirke muzejskih predmetov in dokumentov iz EMAB v Paragvaju. Prav tako je potekalo fotografiranje muzejskih predmetov. Delo se je po naročilu Slovenskega etnografskega muzeja izvedlo v Paragvaju.

V okviru projekta kustodiata je bila izvedena tudi virtualizacija zbirke in razstave Morje – naše življenje: Spomini nabrežinske ribiške družine, ki kontekstualizira družinsko zbirko slovenske družine iz Nabrežine pri Trstu. Razstava je bil na na povabilo Zveze slovenskih kulturnih društev v Italiji l. 2020 na ogled v Trstu, po zaprtju pa je  njen ogled možen v formatu virtualnega sprehoda.

Pripravili smo letak za predstavitev zbirke, ki ga ob ponovni vzpostavitvi kustodiata lahko pošljemo različnim sodelavkam in sodelavcem po svetu in tako hitro vzpostavimo mednarodno mrežo.