Leto 2019 je Knobleharjevo leto
Občina Škocjan je leto 2019 razglasila za KNOBLEHARJEVO LETO, saj letos praznujemo 200. obletnico rojstva znamenitega slovenskega misijonarja in raziskovalca dr. Ignacija Knobleharja, katerega zbirko predmetov ljudstev iz južnega Sudana hrani Slovenski etnografski muzej, zato se praznovanju pridružuje tudi SEM.
Ob praznovanju 200. letnice rojstva dr. Ignacija Knobleharja se bodo odvijali različni dogodki pri katerih sodeluje s strokovnimi prispevki dr. Marko Frelih, kustos Slovenskega etnografskega muzeja.
Med dogodki izpostavljamo:
APRIL
- 11. april 2019 ob 12.00, osnovna šola Frana Metelka v Škocjanu na Dolenjskem: Knobleharjev Egipt, odprtje razstave. Razstavo so pripravili učenci OŠ Frana Metelka v Škocjanu pod mentorstvom učiteljice Patricije Haler in strokovnim vodstvom dr. Marka Freliha.
- 15. april 2019 ob 11.00, Knjigarna Celjske Mohorjeve družbe, Nazorjeva 1, Ljubljana: Predstavitev šmarničnega branja za leto 2019. Šmarnično branje za otroke je letos povezano z dr. Ignacijem Knobleharjem, saj je pisateljica napisala Berta Golob napisala šmarnice z naslovom Misijonar ob Nilu. Spremno besedo in komentar k slikam predmetov iz Knobleharjeve afriške zbirke je napisal dr. Marko Frelih.
MAJ
- Afrika treh muzejev, medinstitucionalna razstava
Slovenski etnografski muzej, Koroški pokrajinski muzej in Muzej Velenje smo ob 200-letnici rojstva misionarja in raziskovalca Afrike Ignacija Knobleharja pripravili skupno razstavo AFRIKA TREH MUZEJEV, ki je bila odprta 7. maja 2019 in bo na ogled v Koroškem pokrajinskem muzeju v Slovenj Gradcu do septembra 2019. Od septembra 2019 do februarja 2020 bo razstava na ogled v Muzeju Velenje, od februarja 2020 naprej pa v Slovenskem etnografskem muzeju. - Sreda, 8. maj 2019, ob 10.45: Slovenski misijonar ob robu ekvatorja, odprtje razstave na Teološki fakulteti v Ljubljani (Teološka fakulteta, Poljanska cesta 4, Ljubljana). Slovenski etnografski muzej v sodelovanju s Teološko fakulteto v Ljubljani je pripravil s priložnostno razstavo, njen avtor dr. Marko Frelih bo predstavil Knobleharjevo misijonsko dejavnost v južnem Sudanu.
- Razstava Med šamani ob Belem Nilu, Slovenski etnografski muzej, Metelkova 2, Ljubljana. Spremna predstavitev obrednih predmetov iz Knobleharjeve afriške zbirke. Avtor razstave je dr. Marko Frelih. Razstava je del vzporednega programa gostujoče razstave Šamanizem ljudstev Sibirije.
JUNIJ
- Razstava Dr. Ignacij Knoblehar in njegovi slovenski sodelavci v sudanskem misijonu, Muzej krščanstva na slovenskem, Stična 17, 1295 Ivančna Gorica. Slovenski etnografski muzej in Muzej krščanstva na Slovenskem že vrsto let skupaj organizirata razstave in izdajata publikacije, ki so pomemben prispevek k slovenski misijonski zgodovini. V Knobleharjevem letu bomo pripravili skupno razstavo.
JULIJ
- 4. julij 2019 od 18. do 21. ure. KNOBLEHARJEV SIMPOZIJ (Predavatelji: dr. Stane Granda, dr. Marko Frelih, dr. Ivanka Tadina). Škofija Novo mesto / Zavod Friderik Irenej Baraga, Smrečnikova ulica 60, 8000 Novo mesto.
- 5. julij 2019, Škocjan na Dolenjskem. Knobleharjeva akademija. Akademija bo potekala pod častnim pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja.
Več o dogodkih in aktivnostih, ki se bodo odvijale ob Knobleharjevem leta 2019 najdete na spletni strani Občine Škocjan.
O Knobleharju:
Ignacij Knoblehar se je leta 1819 rodil v vasi Škocjan na Dolenjskem, umrl pa je leta 1858 v Neaplju, kjer je tudi pokopan. Po študiju v Rimu, ga je Urad za širjenje vere (Propaganda) izbral za misijon v Afriki. Jeseni 1849 se je po Belem Nilu odpravil v južni Sudan, z namenom, da poišče lokacije za misijonske postaje. Leta 1852 je med ljudstvom Bari ustanovil postajo Gondokoro (blizu današnjega mesta Juba), leta 1854 pa je začela delovati misijonska postaja Sv. Križ med ljudstvom Dinka.
Knoblehar je bil v Sudanu deset let in v tem obdobju je kar štiri leta in pol preživel na Nilu. Šestkrat je odplul iz Kartuma v 1500 kilometrov oddaljeni Gondokoro in kmalu je postal eden najboljših poznavalcev mogočne afriške reke. Bil je prvi beli človek, ki je prišel skoraj do tretje stopinje severne širine (v maju leta 1854). Prav tako se je prvi lotil načrtnih raziskav reke, saj mu je leta 1850 Geografsko društvo na Dunaju priskrbelo vse potrebne merilne inštrumente. O njegovem obsežnem znanju med prvimi poroča tudi ameriški popotnik in pisatelj Bayard Taylor (1825-1878), ki je Knobleharja več krat obiskal v Kartumu v letih 1851 in 1852.
Knobleharjevo hidrografsko znanje je visoko cenil tudi francoski inženir Ferdinand de Lesseps (1805-1894). Obiskal ga je tudi nemški naravoslovec Alfred Edmund Brehm (1829-1894), ki je posebej poudaril, da ima Knoblehar izvrstne znanstvene zapiske.
Na srečo so ostali ohranjeni različni predmeti, ki jih je Knoblehar leta 1850 prinesel v Ljubljano in na Dunaj. Okoli 230 predmetov je danes v Slovenskem etnografskem muzeju, 65 pa jih hrani Muzej svetovnih kultur na Dunaju. Knoblehar je predmete pridobil med različnimi ljudstvi v južnem Sudanu (Bari, Šiluk, Čir) in danes gradivo sodi med najstarejše afriške zbirke v Evropi.
(Besedilo o I. Knobleharju: Marko Frelih. Celotno besedilo (pdf, 3.7 MB).