15. Kulturni bazar prinaša bogat program strokovnega usposabljanja. Programu Kulturnega bazarja se že tradicionalno priključuje tudi Slovenski etnografski muzej.

31. marec 2023

Na voljo bo skoraj petdeset dogodkov, osrednja tema Kulturnega bazarja 2023 pa je Ustvarjalnost za trajnostni razvoj.

IZPOSTAVLJAMO

Lokacija: Cankarjev dom
Tematski sklop Ustvarjalnost za trajnostni razvoj
12.00–13.30
Tradicija, trajnost, ustvarjalnost – kako prenesti izkušnje preteklosti zanamcem, okrogla miza na kateri med drugimi sodeluje tudi Barbara Sosič, kustosinja SEM

Trajnostni razvoj, besedna zveza, ki nas spremlja in nagovarja zadnja desetletja. Ali delujemo trajnostno, ker recikliramo, ali pomislimo na podnebne spremembe, ki jih doživljamo ob pretopli zimi ali sušnem poletju? Je to dovolj? Z okroglo mizo želimo vsi, od snovalcev, ustvarjalcev, varuhov dediščine, šolnikov opozoriti na globlji pomen trajnostnega razvoja. Tradicionalna znanja, spretnosti, izročilo, zgodbe lahko z vključevanjem v proces izobraževanja predstavimo skozi umetnost ter spodbudimo k spremembam v odnosu do preteklosti in do narave. Pomembno je vključevati in aktivirati različne družbene skupine, spoznavati dragoceno znanje, poklice in projekte, ki delajo naše življenje trajnostno. Z mislijo, da lahko vsak med nami nekaj spremeni in da le skupaj, povezani, lahko storimo prepotrebne korake. Gostje bodo govorili o priložnostih, ki jih dajejo dediščina, umetnost in poklicna usmerjenost, vas spodbudili k razmišljanju ter vam podali iztočnice, kako prenesti določeno znanje zanamcem.

Sodelujejo: Špela Spanžel, Ministrstvo za kulturo; Primož Krašna, Zavod RS za šolstvo; Barbara Sosič, Slovenski etnografski muzej; Majda Stopar, Center RS za poklicno izobraževanje; dr. Matija Črešnar, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije; Nina Peče Grilc, Zavod Škrateljc.
Dogodek povezuje: Jana Jeglič.

Lokacija: Cankarjev dom
Tematski sklop Ustvarjalnost za trajnostni razvoj
14.00–14.45
Belo zlato: zgodbe o bombažu, predavanje Tine Palaić, kustosinje SEM
Poudarek na vsebinah za OŠ3 in SŠ

SEM je v sklopu mednarodnega projekta Evropski muzeji in muzeji svetovnih kultur kot prostori skrbi (2019–2023) pripravil razstavo o bombažu. Gre za pomembno surovino, ki je soustvarila globalni kapitalistični sistem in s tem sooblikovala svet, v katerem živimo.
Razstava predstavlja izbrane predmete iz misijonarske zbirke iz Bengalije v vzhodni Indiji in zbirke barona Antona Codellija in njegovega sodelavca Lea Poljanca iz Toga iz začetka 20. stoletja. Tekstilni izdelki in indijski tiski, pa tudi fotografsko in filmsko gradivo osvetljujejo proizvodnjo bombaža in oblačilno kulturo v obeh deželah. Razstava osvetljuje tudi sodobne izzive pridelovalcev bombaža v indijski zvezni državi Odiša in v afriški Republiki Togo, kjer sta se v začetku leta 2022 s pridelovalci bombaža pogovarjali dr. Kanika Gupta (Indija) in Ana Reberc (Slovenija). Na srečanju bosta predstavljena vsebina razstave in spremljevalni program, ki bosta prikazala vpetost slovenskega ozemlja v globalne tokove in povezave v preteklosti in danes.

Lokacija: SLOVENSKI ETNOGRAFSKI MUZEJ
Tematski sklop Ustvarjalnost za trajnostni razvoj
16.00–16.45
Belo zlato: zgodbe o bombažu, vodstvoe po razstavi s Tino Palaić, vodjo projekta
Poudarek na vsebinah za OŠ3 in SŠ

Slovenski etnografski muzej je v sklopu mednarodnega projekta Evropski muzeji in muzeji svetovnih kultur kot prostori skrbi (2019–2023) pripravil razstavo o bombažu, s katero predstavlja izbrane predmete iz misijonarske zbirke iz Bengalije v vzhodni Indiji ter zbirke barona Antona Codellija in njegovega sodelavca Lea Poljanca iz Toga iz začetka 20. stoletja. Razstava osvetljuje tudi sodobne izzive pridelovalcev bombaža v indijski zvezni državi Odiša in v afriški Republiki Togo, ki sta jih v začetku leta 2022 med pridelovalci bombaža zaznali dr. Kanika Gupta (Indija) in Ana Reberc (Slovenija).
Na vodenem ogledu si bomo ogledali oblačila iz obeh dežel, pa tudi album s fotografijami iz Toga, ki so bile posnete med letoma 1911 in 1914, ter odlomek iz filma V nemškem Sudanu (Im Deutschen Sudan, 1914) nemškega režiserja Hansa Schomburgka. Svoje izkušnje z gojenjem bombaža v obeh deželah so v video intervjujih delili tudi kmetovalci.

Program 2023 (pdf, 5 MB)