Širjenje privatno organizirane proizvodnje svile in pojavljanje manufakturne proizvodnje z najemniško delovno silo v regiji Jiangnan, povezano z razširitvijo tržnega gospodarstva v obdobju dinastije Ming, je potekalo znotraj cehovskih organizacij kar je oteževalo spontan in svobodnejši razvoj. Sistem založništva, preko katerega je šla večina privatno stkane svile za državna naročila, je postavljal privatno svilarsko proizvodnjo v veliko odvisnost od državnih naročil. Ker je propadala tradicionalna državna proizvodnja in razpadal sistem obveznega davčnega dela obrtnikov za državo, se je država morala povezati z novimi tržno usmerjenimi sektorji proizvodnje in prevzeti nekakšno pokroviteljstvo nad njimi. Ta simbioza je obstajala le do neke meje, ker je država na razne načine ovirala in omejevala razvoj tržne proizvodnje, ki bi resneje presegala ozko začrtane okvire državnih potreb.