Od izročil do nesnovne kulturne dediščine : politične, gospodarske in skupnostne razsežnosti dediščinjenja
Kulturna dediščina je izvirno upravni in
birokratski koncept, ki je šele v zadnjih treh desetletjih prešel tudi v
strokovno rabo. K nastajanju Unescove Konvencije o varovanju nesnovne
kulturne dediščine so pomembno prispevali etnomuzikologi in folkloristke,
toda v Sloveniji je prišlo do nesorazmerja pri vnosih v nacionalni
register, ki zadevajo petje in glasbo. Ključno za kulturno dediščino je
njeno razmerje z državo in skupnostmi, ki ga morajo upoštevati tudi
strokovna ravnanja. V slovenskem zakonu zamolčana etnološka kulturna
dediščina bi morala prva integrirati doslej ločena področja njenega
varovanja.