Prelom s staro miselnostjo, da je gost zadovoljen, če dobi kranjsko klobaso in liter vina : semantična kontinuiteta in diskontinuiteta kranjske klobase v socialistični Jugoslaviji
Kranjska klobasa je od prve znane omembe v
slovenskem časopisju leta 1849 pokazala simbolno stabilnost, kontinuiranost
in trdnost, ki jo pri drugih materialnih objektih označenih s slovenstvom -
narodnih simbolih bržkone ne bi našli. Toda tudi kranjska klobasa ni (bila)
neproblematična kontinuiteta iste vsebine, ki bi se v času ohranjala v isti
obliki. Še posebej, ko pridejo časi, ki stvari v veliki meri postavijo na
glavo - časi revolucije. Prispevek raziskuje, kaj se zgodi s kranjsko
klobaso v obdobju socializma, obdobju zaznamovanem z revolucijo, v obdobju,
ko je bilo marsikaj, kar je spominjalo na pretekle dobe, nezaželeno.
Kranjska klobasa je kljub pogosto negativnemu odnosu novih oblasti v delni
meri ohranila simbolni, označevalni potencial. Še vedno je označevala, kot
v časih pred revolucijo, slovenstvo in s slovenstvom popackane stvari.
Začne pa označevati tudi pretekle čase, "tradicije", kar "novi časi"
pogosto želijo pozabiti ali kar izbrisati, a se jih včasih tudi nostalgično
sladko spominjajo. Kranjska klobasa ima več identifikacijskih točk, katerih
posledica je sinkretičnost in s tem spreminjanje, napredovanje, premešanje.
Kranjska klobasa torej ni (bila) zastaran identifikacijski element, temveč
živa, neprestana komunikacija, pripada več rodovom, sodeluje v več
tradicijah in deduje več zapuščin. Zato nikakor ni nujno, kot je pokazalo
tudi obdobje prve Jugoslavije, da se iz tega razvije harmoničen,
nekonflikten rezultat.