V besedilu obravnavam socialno izključenost kot zgodovinski proces odnosov Šrilanke z zahodnim svetom. Etnografsko izhodišče te obravnave je turistični prostor Šrilanke, problemsko pa se ukvarja z izviri socialne izključenosti, ki se nahajajo v samem jedru diskurzov turističnega razvoja v postkolonialnem svetu in kapitalistični ureditvi sveta. Iz teh predstav izhajajo številne posledice, ki so na prvi pogled videti kot notranji problemi Šrilanke, v resnici pa so neločljivo povezane z “novim svetovnim redom”, ki tako ali drugače zadeva vse prebivalce planeta.