V prispevku avtor obravnava izraze, ki so se od 16. stoletja naprej uporabljali za opisovanje oblačenja in tega, kar se kaže kot rezultat oblačenja - obleke. Posebno pozornost namenja vprašanju ustreznosti izraza noša za označevanje tega, kar je na človekovem telesu zaznavnega, in v primerjavi z njo daje prednost obleki in oblačilnem videzu. Obleka je izraz, ki se uporablja v znanosti in v  vsakdanjem govoru, a pomensko polje, ki ga pokriva, v nasprotju z nošo ni časovno, družbeno in prostorsko omejeno, podobno pa je tudi z oblačilnim videzom, ki zaradi skoraj izključno znanstvene rabe v zadnjih treh desetletjih ni pridobil dodatnih pomenov, ki bi zameglili njegovo prvotno definicijo.