Avtor poskuša z analizo najpomembnejših tekstov muzejskih sodelavcev kranjskega deželnega muzeja razkriti konceptualni in institucionalni položaj etnologije v tem muzeju v 19. in začetku 20. stoletja. Hkrati s primerjavo razvoja v drugih slovenskih in evropskih muzejih tega časa skuša natančneje opredeliti značaj negativnih tradicij kranjskega deželnega muzeja, ki jih je ob svoji osamosvojitvi leta 1923 podedoval tudi etnografski muzej.