Odlični v znanosti je vsakoletni projekt Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS v okviru promocije znanosti.

V letu 2017 se bo zvrstilo šest dogodkov, na katerih bodo predstavljeni vidnejši dosežki preteklega leta. Dosežki s področij humanistike in družboslovja bodo predstavljeni na skupnem dogodku v Slovenskem etnografskem muzeju. Povezovala ga bo Renata Dacinger, voditeljica in urednica oddaje Ugriznimo znanost na RTV SLO.

HUMANISTIKA – začetek predstavitev ob 13:30

Ljudje in kraji v gibanju

Doc. dr. Nataša Gregorič Bon, antropologija

Zbornik s prispevki uveljavljenih avtoric in avtorjev – uredila sta ga dr. Nataša Gregorič Bon (ZRC SAZU) in dr. Jaka Repič (Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani) – predstavlja svež pristop pri obravnavi krajev v antropologiji, družbeni geografiji, migracijskih in prostorskih raziskavah ter raziskavah meja. Poleg tega je delo odličen študijski pripomoček v antropologiji, družbeni geografiji in migracijskih ter prostorskih študijah.

Kapelski pasijon v znanstvenokritični izdaji

Dr. Matija Ogrin, literarne vede

Kapelski pasijon je eno večjih odkritij in dosežkov v raziskavah starejšega slovenskega slovstva, saj rokopis, ki je bil zapisan ob koncu 18. stoletja v Železni Kapli, prinaša starejša, doslej povsem neznana slovenska dramska besedila iz 17. stoletja. Rokopis so raziskovalci in raziskovalke kodikološko analizirali in odkrili mesta, kjer so bile lege pol preurejene, dodane ali odrezane. Raziskovalci in raziskovalke so dokazali, da je bila igra uprizorjena še leta 1800 in da je tik pred tem pisanje tega rokopisa potekalo kot redakcija, pri kateri je imel kapelski pisec pred seboj najmanj dve verziji starejše baročne pasijonske igre.

Pod varstvom in v zavetju cesarstva - Kulturna zgodovina politike notranjeavstrijskih dežel v 16. stoletju

Dr. Sašo Jerše, zgodovina

Znanstvena monografija Saša Jeršeta Im Schutz und Schirm des Reiches. Spielräume der Reichspolitik der innerösterreichischen Landstände im 16. Jahrhundert, ki je leta 2016 izšla pri Böhlau Verlag, eni najuglednejših znanstvenih založb nemškega govornega prostora, je posvečena analizi poslanstev notranjeavstrijskih dežel Štajerske, Koroške in Kranjske na državnih zborih Svetega rimskega cesarstva nemške narodnosti v 16. stoletju in s tem analizi „zunanje“ politike dežel t.i. Notranje Avstrije.

Prepletanja etnološkega in folklorističnega raziskovanja ali iskanja Na poti v Kamnik

Doc. dr. Marija Klobčar, etnologija

Monografija Na poti v Kamnik je etnološko-folkloristična študija, ki prikazuje življenje in ljudsko ustvarjalnost širšega kamniškega območja od konca osemnajstega stoletja do danes. Je plod dolgoletnega raziskovalnega dela, temelječega na obsežnem arhivskem gradivu, na izčrpnem terenskem delu in na teoretskih premislekih. Delo prinaša vrsto novih spoznanj tako s stališča življenja, ki ga obravnava, kot s stališča pesemske ustvarjalnosti. Središčno raziskovalno os pomeni razmerje med mestom in podeželjem: monografija prikazuje, kako se je spreminjalo podeželje v stiku z mestom in kako se je spreminjalo mesto, ko so meščani za izražanje nacionalne samobitnosti potrebovali ljudsko kulturo podeželja.

Monografija The untruth of reality

Dr. Jurij Simoniti, filozofija

Monografija predstavlja pomemben preboj na področju sodobne filozofije iz vsaj štirih razlogov. 1. Na izviren način poseže na področje razprave o realizmu in anti-realizmu, ki je postalo nedavno še posebej aktualno zaradi opuščanja prepričanja, da med t. i. kontinentalno in analitično tradicijo obstajajo nepremostljive razlike in posledičnim zbliževanjem teh dveh temeljnih tradicij. 2. Za svoje izhodišče jemlje področje nemške klasične filozofije in trdi, da je mogoče pri zadnjem filozofu, ki ga priznavajo vse smeri sodobne filozofije, Kantu, najti drugačno izhodišče od prevladujočega in uveljavljenega. S tem se, 3., zoperstavlja običajni in  prevladujoči filozofski diagnozi, po kateri celotna kontinentalna filozofija s Kantom in po njem postane sinonimna z anti-realizmom. 4. Na ta način neposredno polemizira z enim od najbolj propulzivnih in aktualnih filozofskih gibanj današnjega časa, spekulativnim realizmom.

DRUŽBOSLOVJE – začetek predstavitev ob 15:00

Politične povezave, korporativno upravljanje in uspešnost podjetij v Sloveniji

Prof. dr. Polona Domadenik, ekonomske vede

V članku raziskovalke in raziskovalci predstavljajo in testirajo teorijo o tem, kako politične povezave (pogosto povezane s politično korupcijo) vplivajo na korporativno upravljanje in učinkovitost poslovanja podjetij. Model temelji na izhodišču, da imajo v primeru nerazvitih demokratičnih institucij, ki ne kaznujejo politične korupcije, politične povezave podjetij negativen učinek na uspešnost poslovanja. Iz modela izpeljano hipotezo je preverjena na skoraj popolni populaciji slovenskih delniških družb z več kot 100 zaposlenimi. Prispevek je bil objavljen v reviji, ki sodi v kategorijo najbolj odmevnih revij s področja ekonomskih in poslovnih ved.

Neoliberalizem, postkomunizem in pravo

Prof. dr. Bojan Bugarič, pravo

Bojan Bugarič v članku, objavljenem v reviji Annual review of law and social science, ugotavlja, da neoliberalizem pomeni oživitev gospodarskega liberalizma, ki se odvija od poznih 1970-ih. Njegova glavna predpostavka je, da je trg moralno in praktično boljši od države in vseh oblik političnega nadzora. Srednje in vzhodnoevropske države (SVE) so bile v zadnjih dvajset letih vodilne pri sprejemu neoliberalnih idej in politike. Skoraj vse so z dramatično hitrostjo sprejele neoliberalne ideje in politike ter so sedaj med najbolj odprtimi gospodarstvi v Evropi.

Subjektivna blaginja med gospodarsko krizo

Izr. prof. dr. Anže Burger, politične vede

Študija ugotavlja, da pri posameznikih med gospodarsko krizo pride do hedonične prilagoditve na spremenjene socioekonomske dejavnike subjektivne blaginje. Dejavniki, ki med recesijo pridobijo na vplivu so določene osebnostne značilnosti in indikatorji gmotnega položaja, manj pomembne za subjektivno blaginjo pa postanejo nematerialne okoliščine posameznikov.

Problem večopravilnosti pri vožnji avtomobila

Izr. prof. dr. Matija Svetina, psihologija

Reakcijski čas je eden od ključnih dejavnikov varnosti v cestnem prometu. Študije kažejo, da se s kronološko starostjo voznikov reakcijski čas povečuje, posebej v situacijah, ki od voznika zahtevajo večopravilnost, npr. v križiščih, v gostem prometu ali med telefoniranjem (tudi prostoročnim). V eksperimentu, ki so ga raziskovalci in raziskovalke s 351 vozniki, starimi med 20 in 80 let, izvedli na poligonu varne vožnje na Vranskem, je bilo preverjeno, kako se pri zaviranju razlikujejo reakcijski časi različno starih skupin voznikov v pogoju, ko vozniki vozijo v tišini in je zaviranje njihova edina naloga, in v pogoju, ko je voznikom tik pred pojavitvijo signala za zaviranje zastavljeno vprašanje in med signalom nanj odgovarjajo.

Sedeti, delati in gibati se: je to možno? Razvoj in vrednotenje aktivnega delovnega mesta za pisarniške delavce

Dr. Katja Koren

Dosežek bo predstavil izr. prof. dr. Boštjan Šimunič, šport

V sklopu dela na projektu Definicija neinvazivne metode vrednotenja mišične atrofije: od validacije do aplikacije so raziskovalke in raziskovalci  razvili diagnostično metodo za merjenje adaptacije skeletnih mišic na vadbo oziroma delo. Metoda omogoča zajem nove informacije in nadomešča prejšnji zlati standard področja. Razvili so prototip aktivnega delovnega mesta za pisarniške delavce, ki veljajo za najbolj ogrožen poklic s stališča presnovnih in srčnožilnih zdravstvenih težav. Aktivno delovno mesto omogoča nizko do srednjo intenzivno gibalno aktivnost in to brez prekinjanja delovnega časa.