NESOMERNO ORALO / dvojni plug, bába, kúzva / Dolina / trd les, železo / gredelj, d – 150 cm; plaza, d – 66 cm; deski, d – 79 cm; nesomerna lemeža, d – 26 cm, š – 29 cm / inv. št. 7788.
Oralo je bilo leta 1954 kupljeno od Jakoba Pestotnika, Dolina 30 (Dol pri Ljubljani).
Inventarizacija Fanči Šarf, leta 1957:
»Plug, dvojni, ljudski naziv 'baba' ali 'kuzva' – za oranje strmih njiv, da
se vse brazde obračajo navzdol (ljudsko: 'za eno puát rezat'). Sestavni deli:
gredel 'gred?l' (gredelj) je raven, 1,50 cm dolg; 44 cm od prednjega konca je prebit z močnim železom, ki se zgoraj končuje z obročom. Na obroč je pritrjeno 25 cm dolgo železo s kljuko na koncu. V sredini gredla sta vsajena 2 'črtala', nato pa dva kozolca, vsi štirje deli so zagozdeni z zagozdo (torej 4 zagozde), dodane v muzeju ob priliki prepariranja. Kozolec ljudsko: 'kozouc'. Vsak kozolec je vsajen v 66 cm dolg plaz – 'poks'; na vsakem 'poksu' pa je nasajen enostranski lemež, dolg 26 cm, širok 29 cm. Desni lemež je prvotni, star, levi lemež narejen po starem vzorcu. Plug ima 3 'ročice'; vse tri pretaknjene skozi (vsajene v) gredel. Srednja ročica se konča tik pod gredlom, stranski dve gresta skozi gredel do plaza, oziroma skozi plaz. Konca stranskih ročic sta pred podsadom povezana z desko 'dilo' s pretaknjenim stebričkom. Vsaka deska je dolga 79 cm. Vse tri ročice so pred koncem povezane z ukrivljeno pretaknjeno palico (prečno paličasto vezjo) (novo dodano v muzeju, ker je prvotna manjkala). Stanje dobro; desni podsad (plaz) zaradi trdnosti zadaj okovan. Poleg levega lemeža je na novo narejeno in dodano tudi desno črtalo. Vsi sestavni deli bukovi. – S plugom so prenehali orati pred 50 leti. Ko je bil plug na terenu najden, je bil brez lemežev in črtal. Lastnik Jakob Pestotnik, Dolina 30, Dol pri Ljubljani (tu je bil plug rabljen) je nato en lemež in črtalo našel, po tem vzorcu pa smo dali napraviti kovaču Janezu Hacetu 'na Uasenem«, Potok št. 11, Srednja vas v Tuhinju. Ta kovač je delal lemeže in črtala za kmete iz svoje okolice in Kamniškega okraja. Namesto teh 'bab' imajo danes železne 'toplarje'.«