Slovenski etnografski muzej

Orala / 30 630:LJU;0007243

ralo
Zbirka 
Orala
630:LJU;0007243
Klasifikacija 
Plug
Lokacija 
Zgornje Jezersko
Geolokacija 
46.3951N 14.4966E

SOMERNO ORALO / četverokotno ralo s kolci, špíčmoh / Zgornje Jezersko / trd les, železo / gredelj, d – 210 cm; ročica, v – 97 cm; kozolec, v – 99 cm; plaz, d – 150 cm; lemežke, d – 66 cm; kolca, š – 59–68 cm / inv. št. 7243.

Oralo je muzej leta 1950 kupil od Anzelma Anka z Zgornjega Jezerskega 9. Prvotna lastnica je bila Uršula Muri z Zgornjega Jezerskega 12.
Inventarizacija Pavle Štrukelj, leta 1955 (povzeta po razpravi o ralu na Slovenskem, Orel 1955: 32–36):
»Oráu, špičmoh (Spitzmaus, strupena poljska žival), ralo. Štirje glavni leseni deli tvorijo četverokotno oz. četverostransko ogrodje: pósad (plaz), gréd?l (gredelj), ročíco in kózuc (kozolec). Podsad se imenuje spodnji vodoravni del in se pri oranju plazi po zemlji, zato ga često nazivajo plaz. D = 150 cm. Na zadnji del podsada je spodaj pribita šina v dolžin 28 cm, ta del se imenuje peta. V podsad je nad peto vsajena ročica (viš. = 97 cm), ki ima na vrhu stružen držau (držaj). Spodaj je ročica pritrjena na podsad z železno podporo ali stično (d = 14,5 cm). Glečounca ali gleč?nca (d = 18 cm, š = 3 cm) je reža (odprtina) v ročici. V njo je pritrjen gréd?l (d = 2,10 m), ki je neenakomernih oblik. Kela je nameščena v glečov?nci«, to je posebna zagozda, s katero so prestavljali gredelj nižje ali višje. Lesena deska, kózuc (v = 99 cm, š = 14 cm) je vsajena v podsad in pritrjena nanj z dvema lesenima cvekoma. S kozucem, vez med gredljem in podsadom, je orač reguliral plitvo ali globlje oranje. Križa v obliki črke X pa sta vrezana kot čarodejno znamenje za srečno oranje. Drugi sestavni del oráun?k, simetrično orno železo (someren lemež), je nasajen obenem na podsad (plaz) na lémože (lemežke), ki je tretji sestavni del rala. Narejene so iz enega kosa lesa ter položene na ves sprednji del podsada v dolžini 66 cm. Lemože so obite s kosi železa ali pleha, da se ne bi pri oranju preveč izrabile. Kolca, oráuski poden, v katere vpregajo živino, imajo kolesníce, os (oziroma blazino) in soro (gre za vprežni drog). Razdalja med kolesnicami je ca. 59 – 68 cm. / … / Stari Jezerjani so s tem oralom običajno orali po ravnem in položnejšem svetu, od tod tudi njegova težka in velika oblika. Vanj so vpregli en par volov. Ker je rezalnica (7244) samostojni sestavni del rala pri tem načinu oranja, je ralo vedno šlo za rezalnico. Na Jezerskem so orali s takim ralom do zadnjih desetletij 19. stoletja. Deloma so ga uporabljali tudi še pozneje, toda njegova funkcija se je spremenila: orodje za okopavanje in oranje krompirja.«