Slovenski etnografski muzej

Jarmi / SEM:;0022798

Zbirka 
Jarmi
SEM:;0022798
Avtor 
Klasifikacija 
Oprema živine
Lokacija 
Velike Češnjice
Datum 
Geolokacija 
45.9664N 14.8483E

47. d = 113,5 cm / v sred. dela = 25,5 cm / g = 9 cm // v do vrha notr. ovrat. = 8 cm / š med obvrat. zap. = 25 cm (pri desnem volu 24 cm) / š notr. obvrat. zap = 5 cm; deb. = 2,5 cm / v notr. obvrat. zap. = 72 cm // d spod. podvrat. zap. = 112,5 cm / g spod. podvrat. zap. = 6 cm / v spod. podvrat. zap. = med 6,5 in 7,5 cm T = 29,10 kg Ta okvirast vihrov jarem je za muzejsko zbirko najverjetneje pridobila ekipa Etnografskega mizeja, leta 1950, na Terenu 5 (Šentvid pri Stični). Prepoznan je bil namreč na fotografiji, ki jo je tedaj v vasi Velike Češnjice posnel Boris Orel. Težke, robustne telege so zelo bogato krašene - enako spredaj in zadaj; in sicer po vseh gornjih robovih jarma, kroni in ukrivljeni podvratni zapori s po tremi nizi (in še ob robovih) luskastih vrezov. Učinek krašenja je toliko bolj viden zavoljo črnikaste, ožgane površine. Na hribcu rogljičastega gožinega sedeža je spredaj in zadaj vrezan crux quadrata (kot zaščita vprežnih živali) ter pod njim križasta cvetica. Eden izmed obeh omenjenih celo spominja na križ Svetega groba (Jeruzalemski križ). Križaste cvetice oziroma crux quadrata v krogih (morda s simbolnim pomenom sončnega ali pa posvetnega križa) so vrezane tudi v vse sklepne zunanje dele jarmovih ovratnikov in podvratne zapore. Zaobljena zunanja konca ovratnikov imata vrezan Andrejev križ (crux decustata). Ena zunanja paličasta obvratna zapora je lesena in skrbno oblikovana (z vrhom v obliki črke T), druga manjka. LES: orehovina (jarem in podvratna zapora); jesenovina (notranji obvratni zapori)