Stiske s prostorom za spanje so na podeželju vse do 60. let 20. stoletja, marsikod pa še dlje, reševali na najrazličnejše načine.

Posteljo sta imela le gospodar in njegova žena. Drugi so spali v različnih prostorih, v veži, na podstrešju, na tleh, klopeh, mizah, pečeh, na senu nad hlevom ali na skednju, tod zlasti poleti, lahko pa tudi pozimi. Postelja je imela poseben pomen in je čez dan niso uporabljali, vedno je bila strogo postlana.

Dojenčki so spali v koritih, nečkah, mentrgah in zibelkah, ko so nekoliko zrasli, pa v postelji ob starših ali v posteljnih predalih.

Zibelke niso bile samo prostor za spanje otroka, otroci so preživeli v njih ves dan: v njih so jih nesli na delo, na njivo, travnik, v vinograd. V posebno lepo okrašenih zibelkah in tudi nečkah so otroke nosili h krstu, …

Zibelke so v SEM na ogled na stalnih razstavah Med naravo in kulturo ter Človek in čas: Prvih 100! Vabljeni v SEM!

#SEM #SEM100 #etnografskimuzej #ethnographicmuseum