Dunajski kioski, kjer ponujajo značilne klobase, so vpisani na UNESCOv seznam nesnovne kulturne dediščine.

Gre za kioske z edinstvenim vzdušjem, ponudbo hrane in značilnim besediščem. Izrazi, kot so »Haaße« (klobase), »Krokodü« (kisle kumarice) in »Oaschpfeiferl« (pikantni feferoni), so zdaj uradno del dunajskega kulturnega leksikona.

Mesto Dunaj je v izjavi poudarilo kulturni pomen kioskov: »Ta edinstvena kategorija se pridružuje kulturi dunajskih kavarn in vinskih tavern ter poudarja pomen kioskov s klobasami kot mest srečevanj, kulinarične raznolikosti in dunajskega načina življenja."

Zgodovina dunajskih kioskov s klobasami sega v čas Avstro-Ogrske, ko so premične stojnice s hrano veteranom zagotavljale vir zaslužka. Razmah so kioski doživeli leta 1969, ko so bile odobrene stalne lokacije, kar je pomenilo začetek njihove osrednje vloge pri oblikovanju življenja v mestu.

Tradicija se nadaljuje še danes, tako domačini kot turisti uživajo v hitrem prigrizku na znamenitih lokacijah, kot je na primer Bitzinger's ob muzeju Albertina in Državni operi. Kioski s klobasami niso le kulinarična znamenitost, temveč služijo tudi kot prostor, kjer socialne razlike zbledijo.

Najstarejša ohranjena stojnica v mestu je »Würstelstand Leo«, ki so jo odprli leta 1928 na Döblinger Beltu.