Izdelovanje malih kruhkov je tradicionalna rokodelska dejavnost, značilna za Škofjeloško območje. Medeno pecivo je izdelano z vtiskovanjem testa v ročno izrezljane lesene modele ali oblikovano in okrašeno prostoročno.

Mali kruhek je medeno pecivo, izdelan iz ržene ali pšenične moke, medu, popra, cimeta, nageljnovih žbic in pepelike ali jelenove soli ali jedilne sode. Predvsem v Škofji Loki z okolico prevladuje izdelovanje malih kruhkov s pomočjo odtiskovanja testa v izrezljane modele ('ta mal kruhk', 'loški kruhk'). Prostoročno izdelovanje malega kruhka je razširjeno predvsem v Selški dolini, najbolj v Dražgošah in Železnikih ('dražgoški kruhek', 'ta mal kruhek', 'medeni kruhk').  

V  začetku 18. stoletja so na Škofjeloškem tako imenovani 'nunski lect' pekle redovnice klarise, po letu 1782 pa uršulinke. Konec 18. stoletja se je peka malega kruhka iz nekoliko preprostejšega testa iz samostanov razširila med okoliško kmečko prebivalstvo in kot hišna obrt zaživela v 19. stoletju. Z izdelovanjem malih kruhkov kot hišno dejavnostjo so se ukvarjale predvsem ženske, lesene modele pa so izdelovali moški člani družine in samouki rezbarji iz Škofje Loke in okolice. Do druge svetovne vojne so male kruhke za prodajo pekli predvsem pred miklavževim, v božično-novoletnem času in pred veliko nočjo ter ob semanjih dneh in žegnanjih, po  naročilu pa tudi ob godovih, zarokah in porokah. Kljub zamiranju hišne obrti po drugi svetovni vojni male kruhke še vedno izdeluje nekaj žensk, ki svoje izdelke prilagajajo potrebam sodobnega trga, kjer imajo največkrat vlogo turističnega spominka, poslovnega darila in darila ob raznih obletnicah in porokah. Leta 2018 je bila enota Izdelovanje malih kruhkov in lesenih modelov vpisana v Register nesnovne kulturne dediščine Slovenije.

V Slovenskem etnografskem muzeju hranimo obsežno zbirko malih kruhkov (in modelov zanje). Najstarejši primerki so s konca 19. in z začetka 20. stoletja in so bili prvotno v zbirkah Kranjskega deželnega muzeja (danes Narodni muzej Slovenije). Izdelani so s pomočjo modelov ali prostoročno. Prevladujejo mali kruhki v obliki srca (tudi ukrivljeno srce in dvojno srce) in okrogli hlebčki. Sledijo razne živali, rože (v vazi), svetniki in druge osebe, pirhi, rombi, zvezde, kolobar in krajčki. S pomočjo modelov so največkrat izdelani hlebčki, živali, človeške figure in rombi, ostale oblike so večinoma izdelane prostoročno. Najpogostejši dekorativni elementi na malih kruhkih so monštranca, kelih, hostija, srce in ptiči ter cvetlični, sadni in geometrijski motivi. Med napisi se pojavljajo monogrami IHS, M in GMB. Na malih kruhkih v obliki krajčka so zapisana imena. V treh primerih gre za testene osnove, okrašene s pentljami, žico, kroglicami, rožami in trakovi.

Avtor fotografij: Blaž Verbič