Prisotnost motiva nasilne smrti v določenih otroških folkornih besedilih lahko predvideva magični izvor besedila samega. Dokazi za to predpostavko so otroška prekletstva in zaklinjanja, kjer je smrt ena glavnih dogajanj. Primer za to je norčevanje iz pripadnikov drugih narodnosti (Vlahov, Latinov, Ciganov itd.): “Ti, Latin z repom, jutri boš umrl.” V nekem zaklinjanju, na drugi strani, najdemo tudi tipično grožnjo živali iz otroške folklore: v pesmi, ki jo pojejo polžu, temu ukazujejo, naj pokaže svoje roge: “Polž, pokaži roge, če jih ne boš pokazal, te bom ubil s sekiro na zeleni trati!” Ni potrebno dokazovati, da so tudi pesmi pestunj besedila magičnega izvora, nasilna smrt pa je motiv, ki ga najdemo pogosto tudi v drugih besedilih odraslih, ko se igrajo z otroki. To velja za sledeči motiv iz srbske oziroma hrvaške pesmi: “List se je zvrnil, starka je ponorela in pobila vse otroke”, kjer lahko starko razumemo kot eno izmed otroških demonov. Verz “Volkovi bodo ubili mati na polju”, ki mu sledi prošnja volku, naj tega ne stori (ker je mati dobra in bo dala svojemu detetu mleko), je drugačen. Pomembno je, da je perspektiva ubijanja samo grožnja, tako kot je to vidno v drugih otroških besedilih magičnega izvora. Smrt živali ima popolnoma drugačen status in velja za naravno dejanje, celo za smešno dejanje (npr. “Ko so ubili gos, so vsi otroci jokali, ko pa so jo pojedli, so bili vsi veseli.”). “Naravne” smrti kot opozicije “nasilni” smrti v južnoslovanski otroški folklori ne najdemo. V južnoslovanskih jezikih je nasilna smrt najpogosteje izražena z besedama “zaklati” in “zadaviti”.