Članek v strnjeni vsebini obravnava pojav vključevanja etnologije v spomeniško-varstveno dejavnost in oblike dela etnologov, ki so zaposleni v spomeniškem varstvu. Predstavlja temeljno raziskovalno delo, aplikativne strokovne in upravne naloge ter izvedbene naloge. Omenja tudi pomen javnega predstvaljanja strokovne dejavnosti, izobraževanje kadrov in zlasti mentorstvo, ki je glavni pogoj za strokovno rast konservatorjev. Avtor opozarja tudi na problem nekritičnega prenašanja metod dela iz tujine in na uporabo "sodobnega" strokovnega izrazja, ki z bogato zgodovino spomeniškovarstvene dejavnosti na Slovenskem nimajo ničesar skupnega.