Pojem komšiluka (soseska, sosedstvo), ki se je uveljavil zlasti v kontekstu pojasnjevanja etničnega nasilja ob razpadu Jugoslavije pa tudi širše na Balkanu, se v današnjem družboslovju pretežno nanaša na razmerja med etnoreligioznimi skupnostmi v etnično ali konfesionalno mešanih okoljih, in ta so pretezno razumljena kot dediščina osmanskega miletskega sistema. Zlasti v antropologiji, ki se s komšilukom ukvarja natančneje in intenzivneje kakor druge družboslovne vede, se je razvila diskusija o "moči" oziroma "naravi" komšiluka (npr. ali lahko predstavlja učinkovito oviro projektom  "etničnega čiščenja"? ali je lahko učinkovit kot sredstvo obnavljanja družbenega tkiva v multietničnih okoljih?), ki jo motivirajo tako širša teoretska kakor tudi povsem praktična vprašanja upravljanja s postkonfliktno družbo. Pričujoči članek prispeva k potekajoči diskusiji o komšiluku predvsem tako, da analizira ozadja rab pojma komšiluka v jugoslovanski etnologiji in sorodnih vedah in da te "domače" rabe pojma artikulira z rabami "tujih" antropologov in politologov.