Položaj ženske na Bizeljskem in Kozjanskem v prvi polovici 20. stoletja je bil odvisen od njenega položaja v družini in gospodinjstvu, ki je bil neposredno povezan s tem, da je stanovala v hiši moževe družine, s premoženjskimi in pravnimi razmerji in s sistemom moči v tradicionalni vaški skupnosti. Jasne delitve po spolu in starosti v družini kakor v družbi so bile v tem smislu zelo pomembne. Ženske so bile pod močnim pritiskom socialne kontrole. Usoda dekleta ali ženske je bila odvisna tudi od družbenih in premoženjskih razlik. Kljub temu kaže, da je na teh dveh območjih ženskam z veliko mero pameti, z žensko diplomacijo, z zvitostjo in instinktivnostjo uspelo dejansko voditi gospodinjstva, ne da bi ogrožale tradicionalni vzorec vaške skupnosti v zvezi s položajem spolov, v katerem je prevladalo moško načelo.