Med restavratorji
Nekaj zapisov o delu, ki se ga v muzeju običajno ne vidi.
Slovenski etnografski muzej
24.04.2020
Vrata so del stavbnega pohištva in zato stalno izpostavljena različnim vremenskim vplivom. Zaradi dežja, sonca in vlage še najbolj na spodnjem delu, kjer so običajno najbolj poškodovana, proti vrhu...
20.04.2020
Mikroorganizmi se na različnih površinah zadržujejo različno dolgo. Zato najbrž ni naključje, da so že v preteklosti za predmete, ki pogosto prihajajo v stik z rokami, uporabljali posebne materiale...
16.04.2020
Ženski klobuk s plašnicami s prve tretjine 19. stoletja je sestavljen iz cele vrste različnih materialov: svile, kartona, lanenega platna, kovinske žice, slamnatega traku, bombažne mrežice, umetnega...
16.04.2020
Dvodelna ženska meščanska obleka s konca 19. oz. začetka 20. stoletja sestoji iz krila in bluze. Krilo je sešito iz treh pol in zvonastega roba, bluza pa je kratka in sestavljena iz več plasti...
27.03.2020
Konservatorji-restavratorji delujemo na širokem polju znanj med znanostjo in umetnostjo, ki so danes nujna za uspešno opravljanje naših nalog. Veščine, ki jih ob tem razvijamo, so vedno bolj zaželene...
25.03.2020
Lahko se zgodi, da je poškodba predmeta zanimivejša od predmeta samega. Tudi umazanija je lahko zgovornejša od predmeta. V takem primeru ne posegamo v predmet oziroma le toliko, da ga zaščitimo pred...
25.03.2020
Prvo praznovanje svetovnega dneva čebel smo v SEM počastili s pripravo razstave Kjer so čebele doma. Za razstavo smo konservirali-restavrirali predmete iz čebelarske zbirke, ki jo hrani kustodiat za...
25.03.2020
Slamnati del klobuka je bil popolnoma nepoškodovan, rdeča svilena trakova, ki ovijata klobuk, pa sta razpadala na koščke. Tako razpadajočo svilo bi bilo nemogoče utrditi drugače, kot da jo vstavimo v...
25.03.2020
Svilene pletene moške kape s cofom , imenovane tudi smrtnice ali žlajfice, so pomenile za restavratorje poseben izziv. Ko se namreč na kapi naredi luknjica, zanka uide in gladka pletenina se kaj...