Ob koncu leta je izšla nova številka Etnologa (30/2020), katerega nosilna tema je prosti čas.

Letošnji Etnolog je sicer nastajal v nekoliko nenavadnem času, a smo ga kljub vsemu uspeli realizirati. Na sestanku uredniškega odbora decembra 2019 smo se dogovorili, da bo letošnja osrednja tema znanstvenih člankov prosti čas. K sodelovanju se je prijavilo kar nekaj avtoric in avtorjev, ki pa jih je v marcu pri dokončanju člankov zmotila razglasitev epidemije oz. pandemije zaradi novega koronavirusa. Tako kot na druga področja našega življenja je virus posegel tudi na nastajanje člankov. Nekateri avtorji so zaradi oteženega ali celo onemogočenega dela na terenu pisanje opustili, zamenjali temo ali skušali želene podatke od sogovornikov dobiti s pomočjo posredne komunikacije. Zaradi naštetih razlogov v tematskem sklopu Prosti čas objavljamo le dva članka, nekaj pa jih, v upanju na boljše razmere za srečevanja s sogovorniki, prestavljamo v naslednje leto. Barbara Turk Niskač na primeru pohajanja in družbenega omrežja TikTok analizira prosti čas otrok v odnosu do produkcije in potrošništva, Ana Vrtovec Beno pa nam poda pogled na sodelovanje pri ljubiteljskem gledališču kot  načinu preživljanja prostega časa.

Tematsko raznolik je razdelek Razprave. Nena Židov piše o izzivih, ki jih muzejem pri njihovem delu prinaša Unescova Konvencija o varovanju nesnovne kulturne dediščine. S pravicami do dediščine se na primeru delovanja Društva Debela griža s Krasa in vključevanju zasebnika pri upravljanja tamkajšnjega prazgodovinskega gradišča ukvarja Jasna Fakin Bajec. Veronika Zavratnik, Nina Hlebec in Emilija Stojmenova Duh pišejo o pomembnosti večdisciplinarnega pristopa kot bistvenega dejavnik pametnega in trajnostnega razvoja podeželja, kar se kaže tudi na primeru evropskega projekta Pametne vasi. Miha Kozorog razmišlja o zanj vprašljivem obstoju prikrite skupnost »starovercev«  v Posočju, o katerih piše Medvešček kot o urejenih in zaokroženih kulturnih celotah. Monika Škrlj razkriva vplive evropske kulturne politike na preobrazbo romarske poti Camino de Santiago v enega od označevalcev političnega in kulturnega prostora sodobne Evrope. Meta Kordiš se ukvarja z vplivi projekta Evropske prestolnice kulture v Mariboru leta 2012 in ugotavlja, da je kljub vsemu prišlo do nastanka nekaterih novih prizorišč kulturne produkcije in do spodbud k razmisleku o smeri razvoja mesta.  

Etnomuzejske strani začenjamo s člankom o priljubljenem egipčanskem amuletu, t. i. magičnem očesu boga Hora, ki je pritegnil številne poglede obiskovalcev na razstavi Magija amuletov. Nadaljujemo z nesnovno kulturno dediščino in njeno aktualizacijo na treh primerih (Škofjeloški pasijon, Obhodi kurentov in Klekljanje čipk v Sloveniji), kjer se nesnovna kulturna dediščina v življenju ljudi oz. njenih nosilcev kaže kot prostovoljna, prostočasna in tržna dejavnost. Predstavljamo našo osrednjo razstavo Bosi. Obuti. Sezuti., manjšo razstavo o Ravenskem pustu ter razstavo Pokrajinskega muzeja Kočevje o Matiji Gladu. Prikazujemo nove pridobitve muzeja: slike na steklu, opremo pustnih oračev Okič, zapuščino nekdanjega ravnatelja SEM dr. Borisa Kuharja ter zbirko seminarskih nalog o kozolcih študentov Fakultete za gradbeništvo in arhitekturo pod mentorstvom Nika Kralja. Objavljamo letno poročilo muzeja kot Koordinatorja varstva nesnovne kulturne dediščine ter poročili o dveh odmevnih projektih SEM v času epidemije novega koronavirusa (zbiranja zgodb in vicev). Poročilu 4. seminarja za etnobotaniko in dveh etnoloških pripravnic sledi dvoje poročil s področja etnologije čutov. Nadaljujemo z rednimi poročili o razstavni in prireditveni dejavnosti SEM. Obeležujemo Valvasorjevo nagrado za življenjsko delo, ki jo je prejela kolegica Nina Zdravič Polič, upokojenima kolegicama Tanji Tomažič in Mariji Makarovič pa voščimo ob življenjskih jubilejih. Objavljamo tudi krajši zapis v spomin preminulemu italijanskemu zbiratelju Giorgiu Forniju, ki je spletel z muzejem bogate vezi. Zaključujemo z zanimivimi recenzijami knjig ter bibliografijo sodelavk in sodelavcev muzeja za leto 2019.

Cena Etnologa je 20€. Kupite ga lahko v muzejski trgovini.