Slovenski etnografski muzej

Najstarejše zbirke Slovenskega etnografskega muzeja

Vabljeni k ogledu najstarejših zbirk iz zakladnice Slovenskega etnografskega muzeja.

Predstavljeni predmeti in zbirke izhajajo iz Kranjskega deželnega muzeja, ki v skupnih začetkih in z delitvijo zbirk povezuje Narodno galerijo, Narodni muzej Slovenije, Prirodoslovni muzej Slovenije in Slovenski etnografski muzej. Zbirke iz prvih desetletij delovanja Kranjskega deželnega muzeja kažejo na tedanji družbeni pomen muzeja, odnos do kulturne dediščine in odsevajo tedanjo zbiralno politiko.

Slovenski etnografski muzej je začel samostojno pot 24. januarja 1923 z ustanovitvijo Kraljevega etnografskega muzeja pod vodstvom dr. Nika Zupaniča. Že leta 1921 pa je bil v okviru Narodnega muzeja ustanovljen avtonomni Etnografski inštitut. V letih 1924 in 1925 je Slovenski etnografski muzej prevzel od Narodnega muzeja predmete s t. i. »narodopisnim značajem«. Izbor najstarejših zbirk si lahko ogledate na spletni strani muzeja. Zbirke bomo predstavili v sklopih, začenši s 15. oktobrom, na dan, ko obeležujemo 200 let ustanovitve Kranjskega deželnega muzeja. Prva predstavljena zbirka bo kitajska zbirka, vsak naslednji petek bomo do konca novembra za vas objavili eno od naših najstarejših zbirk. Decembra 2021 pa vam jih bomo predstavili v prenovljeni avli muzejske razstavne hiše.

Vabljeni k ogledu.

Mag. Polona Sketelj, vodja Oddelka kustodiatov

Del stalne postavitve Etnografskega muzeja leta 1929.
O muzeju, ki naj prebuja slovensko narodno bit in samozavest, so prvi razmišljali pripadniki razsvetljenskega kroga...
Razstavna vitrina  z ljudsko nošo v Kranjskem deželnem muzeju v Ljubljani med 1910 in 1920.
V Kranjskem deželnem muzeju so bili daleč od kakršnegakoli razumevanja pomena etnografskih zbirk z vidika utrjevanja...
Model dvojnega pluga s kolci, Dar Carla Prennerja, Škofja Loka, 1833.
V Kranjskem deželnem muzeju načrtnih etnoloških prizadevanj ni bilo. Etnološka tematika je imela obrobno vlogo, povsem...
Album z dvanajstimi barvnimi slikami na riževem papirju
Najzgodnejši vpis kitajskega predmeta v inventarno knjigo Deželnega muzeja je iz leta 1894, vendar pa je prišel v...
Vitrina z zunajevropskimi predmeti na razstavi v Etnografskem muzeju leta 1929. V vitrini so predmeti iz Sudana, ki sta jih pridobila Lavrin in Knoblehar, glasbila in nekaj orožja pa je iz Gabona pripeljal ladijski kapitan Perčič. Med afriškimi predmeti se je pomotoma znašel tudi leseni kij z okroglim glavičem iz Baragove donacije. Desno od vitrine je razstavljena egipčanska mumija z dvignjenim pokrovom lesene antropomorfne krste. (Ilustrirani Slovenec 5/48, 1. 12. 1929, str. 381, foto: dokumentacija SEM)
Vodja Kranjskega deželnega muzeja Franc grof Hohenwart je verjetno že od začetka razmišljal o muzejskih predmetih, ki...