Slovenski etnografski muzej

Ob koncu poletja je Slovenski etnografski muzej morje pripeljal v Ljubljano

Morje – naše življenje: Odstrti spomini s podstrešja nabrežinske ribiške družine
Čupa Marija

Sporočilo za javnost

Slovenski etnografski muzej                                                

Ljubljana, 4. september 2018

Ob koncu poletja je Slovenski etnografski muzej morje pripeljal v Ljubljano

V petek, 14. septembra 2018 ob 18. uri bo v Slovenskem etnografskem muzeju odprtje razstave Morje – naše življenje: Odstrti spomini s podstrešja nabrežinske ribiške družine, s katero muzej obeležuje Evropsko leto kulturne dediščine 2018 in je posvečena slovenskim zamejcem.

Avtorica razstave je mag. Polona Sketelj, kustodinja SEM in je nastala v sodelovanju s sedanjim lastnikom bogate družinske zbirke predmetov Bogdanom Petelinom. Arhitekturo razstave in grafično oblikovanje je izvedel oblikovalec Luka Kern

O razstavi

Zgodba ribiške družine Caharija, po domače Babčevih iz Nabrežine pri Trstu, predstavlja življenje slovenskih družin Tržaškega primorja, vsakdanjik in praznik slovenskih družin, ki so si desetletja utirale pot na kraški zemlji, med oljkami, vinogradi in med valovi ob strmi kraški obali.

Na ogled je več sto predmetov iz družinske zapuščine, ki jih je hranilo pet rodov družine Caharija. Sprva so te predmete vsakodnevno uporabljali, kasneje so jih hranili kot spomin na prednike in minule čase. Prevladujejo predmeti za ribolov, prodajo rib, notranja oprema, osebni predmeti posameznih družinskih članov in dokumenti, dopolnjujejo pa jih fotografije iz družinskega arhiva.

Razstava je zasnovana s prepletom besedil kustodinje razstave in besedil lastnika zbirke. Kustodinja z besedili umešča družino Caharija v prostor in čas, medtem ko B. Petelin na razstavi spregovori v prvi osebi in obiskovalcem na ta način približa življenje konkretne slovenske ribiške družine iz Nabrežine pri Trstu.

V uvodu se obiskovalci seznanijo z utrinki življenja iz Nabrežine in si s pomočjo zračnega posnetka Nabrežine približajo dom Babčevih. Osrednji razstavni prostor je zasnovan kot podstrešje, na eni strani se obiskovalcem odpira prostorski pogled na dejansko podstrešje Caharijevih, na drugi na morje, ki je pri Caharijevih z razstavljenimi in ohranjenimi ribiškimi predmeti valovilo skozi podstrešje. Tu lahko obiskovalci preko 3D predstavitve raziskujejo posamezne predmete. Poleg tega so na podstrešju izpostavljeni posamezni vodilni predmeti, ki obiskovalce popeljejo v vsebinske sklope.

Predstavljena je tudi čupa Marija, edini v celoti ohranjen morski deblak slovenskih ribičev, ki je postala predmet nacionalnega pomena, saj so tovrstne deblake uporabljali slovenski ribiči vzdolž vse obale Tržaškega zaliva od Barkovelj do izliva Timave. SEM čupo Marijo hrani od leta 1947, muzeju pa jo je podarila prav družina Caharija. Ponazorilo čupe Marije je danes sicer na ogled na stalni razstavi SEM Med naravo in kulturo.

Razstavo Morje – naše življenje sklene pogled na mizarsko mizo. Ta, kot pravi sedanji lastnik zbirke, pred njegovimi očmi vedno oživi strica Zdravka Caharijo. Predmeti in nanje vezani spomini tako presegajo minljivost v času in ustvarjajo občutek dolgega in neprekinjenega trajanja rodu oziroma družine, ki jim posameznik pripada.

Razstava ponovno prinaša v SEM pripoved o večstoletnem obstoju slovenskega morskega ribištva

Slovenski etnografski muzej že vrsto let sodeluje s Slovenci v Italiji. Kustosi so raziskovali in pomagali pri urejanju muzejskih zbirk in sicer je SEM od leta 1999 sodeloval pri urejanju zbirke predmetov v Ricmanjih, Škednju, Repnu in Križu, leta 1998 je sodeloval pri pripravi prve muzejske zbirke v Reziji v kraju Ta-za Wurbjaci v Bili, ki je našla svoje mesto v popotresni baraki iz leta 1976. Leta 2002 je SEM začel izdajati tudi knjižno zbirko z naslovom Zbirke s te ali one strani?, hkrati pa nudi strokovno pomoč pri restavriranju in konserviranju muzejskih predmetov tako na Tržaškem kot v Reziji.

Predmeti kot na primer ribiška zbirka s čupo in škedenjska noša, fotografsko in AV gradivo, pomembno dopolnjujejo vsebine na stalni razstavi SEM Med naravo in kulturo ter Jaz mi in drugi, podobe mojega sveta. Vključujemo pa jih tudi  na občasne razstave.

SEM je gostil kar nekaj razstav s tega prostora: Ta trava je šacana (1992), ki sta jo pripravili tržaški kolegici etnologinji Kristina Kovačič in Martina Repinc, Škedenjska krušarca (1995), ki jo je pripeljal iz Etnografskega muzeja v Škednju duhovnik Dušan Jakomin, Vonj po morju (1999) avtorja Bruna Volpija Lisjaka – o slovenskem ribištvu v Tržaškem zalivu. V sodelovanju z Narodno in študijsko knjižnico v Trstu smo pripravili razstavo Obrazi življenja, fotograf Mario Magajna in njegovi ljudje (Magajna 2000). Gostili smo razstavi Narodne in študijske knjižnice iz Trsta in tržaške folklorne skupine Stu leta, Oblečeni v istovetnost - Čarobna nit, Ljudska noša Slovencev od Trsta do Kanalske doline (2003) in Nosile so se ko cesarica (2013) ljubiteljske raziskovalke noš Marte Košuta s Kontovela pri Trstu leta 2013.

Z razstavo Morje – naše življenje: odstrti spomini s podstrešja nabrežinske ribiške družine nadaljujemo dolgoletno sodelovanje s Slovenci v Italiji in Slovenci iz Nabrežine pri Trstu.

Razstava bo odprta vse do januarja 2019, spremljala jo bo vrsta spremljajočih dogodkov, vodstev in delavnic.

Kontaktna oseba:

mag. Polona Sketelj, avtorica in kustodinja razstave, Slovenski etnografski muzej

T: 01 / 3008 789, polona.sketelj@etno-muzej.si

Deli