Sporočilo za javnost
Slovenski etnografski muzej
Ljubljana, 13. december 2018

Ob koncu leta Slovenski etnografski odpira svečarsko – medičarsko zbirko iz svoje zakladnice

V torek, 18. decembra 2018 ob 12. uri bo v Slovenskem etnografskem muzeju odprtje razstave Lectarstvo je krajcarkšeft: Krbavčičeva svečarska in medičarska delavnica in trgovine iz Ljubljane, s katero muzej zaključuje Evropsko leto kulturne dediščine 2018.

Iz do sedaj očem skrite zakladnice SEM odkriva edinstveno Krbavčičevo zbirko, avtentično svečarsko – medičarsko delavnico in trgovino iz Ljubljane, in njeno zgodbo o tradiciji in znanjih te obrti, povezanih z življenjsko zgodbo mojstra Jakoba Krbavčiča. Nova stalna postavitev se tematsko in vsebinsko navezuje na stalni razstavi SEM in je sklepna razstava v nizu dogodkov, ki jih je Slovenski etnografski muzej  posvetil Letu evropske kulturne dediščine 2018.

Avtor razstave je mag. Andrej Dular, kustos SEM, ki je v sodelovanju z članoma družine Krbavčič, Andrejem in Alešem Krbavčičem, poleg bogatega predmetnega gradiva,  prikazal še družinsko zgodbo nosilcev obrtne dejavnosti na Trubarjevi ulici v Ljubljani. Pri razstavi sta sodelovala arhitekt mag. Dušan Kramberger in grafični oblikovalec Luka Kern.

O razstavi

Razstava je prikaz pred dvaindvajsetimi leti pridobljene obrtne delavnice in trgovine svečarskega in medičarskega mojstra Jakoba Krbavčiča s Trubarjeve ulice v Ljubljani za zbirke Slovenskega etnografskega muzeja.

Krbavčičeva delavnica in trgovina obsegata več kot 1000 predmetov, katerih starost datira od konca 1. pol. 18. stoletja do današnjega časa, večina predmetov pa je iz začetka 20. stoletja  in časa med svetovnima vojnama. Razstava je razdeljena na tri sklope: prostor svečarske in medičarske delavnice, prostor poklicne in življenjske pripovedi Krbavčičeve širše družine, prostor trgovine.

Prostor delavnice poleg delavniškega pohištva zapolnjujejo naprave, orodja, izdelki posamezne obrti in fotografije članov Krbavčičeve družine (Jakoba, Andreja, Darje in Ajde Krbavčič), ki jih prikazujejo pri svečarskem ali medičarskem delu v delavnici na Trubarjevi ulici. Razstavljeno je drobno orodje ter izdelki, najprej svečarske in nato medičarske obrti. Na ogled sta dva kratka filma; prvega je posnel Andrej Krbavčič leta 1970 in prikazuje njegovega očeta Jakoba Krbavčiča pri svečarskem in medičarskem delu v svoji delavnici. Drugi film je iz produkcije RTV Slovenija, nastal leta 1986, predstavlja Andreja Krbavčiča prav tako pri svečarskem in medičarskem delu v isti delavnici.

Na razstavi je izpostavljena Krbavčičeva osebna zgodba s predstavitvijo dveh lastnikov in nosilcev obrtne dejavnosti na Trubarjevi ulici; s portretom mojstra Rajka Pečnika, Krbavčičevega predhodnika in učnega mojstra, ter njegovo tobačno porcelanasto pipo, ki ga je spremljala v njegovem vsakdanjem življenju do smrti, ter s portretom Jakoba Krbavčiča in njegovo maketo svečarske delavnice iz začetka 40. let 20. stoletja. Razstavo spremljajo pisni spomini Jakoba, Aleša in Andreja Krbavčiča na svečarsko in medičarsko obrt in življenjsko zgodbo družine Krbavčič. Spomine je napisal Andrej Krbavčič.

Trgovinski prostor Krbavčičeve delavnice je na razstavi simulacija trgovinskega prostora na Trubarjevi ulici ob zaprtju obrti leta 1996. V njem so trgovinske omare in prodajni pult, v omarah s steklenimi vrati prodajni izdelki svečarske in medičarske obrti ter razni okrasni predmeti, ki so že in situ dajali trgovinskemu prostoru videz aranžerske urejenosti. Predstavljen pa je tudi načrt trgovinskega pohištva, narejenega leta 1934.

Svečarski in lectarski izdelki iz Krbavčičeve zbirke so bili v glavnem izdelani v 90. letih 20. stoletja. Najstarejši kos je železna kalibrirna plošča - matrica iz leta 1748, ki so jo uporabljali za izdelavo tankih dolgih vlečenih sveč. Poleg te so v zbirki svečarskih naprav še kad in boben za luskanje voska, značilni "ring" s kotlom, ki so ga uporabljali, ko so izdelovali sveče z oblivanjem stenja,  svečarsko orodje in drobni predmeti za krašenje sveč, leseni svečarski noži, kalupi za vlivanje sveč, …

Posebno bogati in raznovrstni so predmeti, ki so jih uporabljali pri medičarstvu in lectarstvu, npr. kuhalnice, valjarji, cedila, sita, možnarji (terilnice), različne posode. Tu so še razni pločevinasti modeli za oblikovanje lecta in piškotov, tako imenovani šteherji, (Miklavž, parkelj ; srce, geometrijski liki; živalske figurice - konj, jagnje, prašič), kovinski pladnji za peko peciva in leseni pladnji za sušenje lecta. Posebni in raznovrstni so tulci za krašenje lecta s sladkorno peno .

V zbirki je tudi nekaj starejših lesenih modelov za lect. Novejše modele za lect, ki jih najdemo v tej zbirki, pa je izdelal Jakob Krbavčič kar sam. Mojster je namreč rad rezbaril in je poleg lesenih lectarskih modelov izdelal za svojo trgovino tudi dekorativno opremo. Izrezljal je stensko okrasno podobo dojenčka - motiv posnet po lectarskem modelu, in nekatere drobne predmete za dekoracijo izložbenega okna in notranjosti trgovine. Vsi ti predmeti kažejo, da je Jakoba Krbavčiča zanimalo umetniško ustvarjalno delo, saj je bil med drugim tudi član Društva likovnih umetnikov uporabne umetnosti v Ljubljani.

Kontaktna oseba:

mag. Andrej Dular, avtor in kustos razstave, Slovenski etnografski muzej

T: 01 / 3008 790, andrej. dular@etno-muzej.si