Slovenski etnografski muzej

Gradivo iz zbirk SEM v igrano - dokumentarnem filmu o Antonu Codelliju

Datum objave 
25. maj 2016
L. Poljanec počiva s cigareto v ustih na zložljivem stolu

Ob nastajanju igrano - dokumentarnega filma o Codelliju (režira ga in je zanj scenarij napisal Miha Čelar) v produkciji Astral film, Radia televizije Slovenija in Slovenskega filmskega centra, s sodelovanjem Slovenskega etnografskega muzeja, bo v SEM, v torek, 31. maja ob 14.00 potekal poseben dogodek.

Slovenski etnografski muzej s svojim strokovnim svetovalcem filma dr. Markom Frelihom in ustvarjalci filma o Codelliju, bodo tega dne v SEM sprejeli tri Codellijeve potomke - vnukinjo baronico Livio Barbo von Waxenstein Reden z njenima hčerko Alessandro Reden Zuendel in vnukinjo Valentino Zuendel, ter pripeljali povorko najlepših starodobnikov, v enem od takšnih se je vozil tudi Codelli (v sodelovanju s Klubom Codelli).

Dogodek bo filmska ekipa Astral Filma posnela in bo predvidoma vključen v samo filmsko zgodbo o Codelliju in bo predvajan v začetku prihodnjega leta.

Na dogodku bo predvajan tudi odlomek iz starega filma Belka med ljudožerci (1920), izposojen za to priložnost, hrani ga Nemški nacionalni arhiv v Berlinu.

Obsežno fotografsko arhivsko gradivo iz Codellijeve zbirke SEM je za igrane prizore v nastajajočem filmu predstavljal izziv in navdih. Igrani prizori z likom Antona Codellija v Togu, igra ga slovenski igralec Primož Bezjak, so nastali po fotografijah iz arhiva SEM. V tem procesu je sodeloval muzejski ekspert in kustos SEM dr. Marko Frelih, ki je Codellijevo zgodbo iz Toga leta 2007 predstavil na razstavi Togo album 1911 - 1914.
 
Baron Anton Codelli je bil kranjski plemič, izumitelj in avanturist. V nekdanji zahodnoafriški nemški koloniji Togo je med letoma 1911 in 1914 za podjetje Telefunken postavil prvo radiotelegrafsko postajo in v letu 1913 je postaja Nauen pri Berlinu v Nemčiji vzpostavila prvo brezžično povezavo z Afriko, signale so sprejeli iz majhne vasice Kamina v Togu.

Codelli je ob gradnji skrbel tudi za fotografsko dokumentacijo, pri tem pa mu je pomagal še rojak Leo Poljanec. Skupaj s Hinkom Keslerjem, ki je prav tako nekaj časa preživel v Togu, so ustvarili obsežen fond fotografskega gradiva, ki je zelo pomemben za zgodovino razvoja brezžične telegrafije in zanimive posnetke iz vsakdanjega življenja domačinov v Togu.

O avanturističnem duhu barona Codellija pričajo tudi fotografije iz leta 1913, ki prikazujejo prizore iz snemanja filma Bela boginja iz Wangore. Po dosedanjih ugotovitvah je bil to prvi igrani film na afriških tleh. Codelli je bil producent filma, njegova mama Rozalija je zanj napisala scenarij, Poljanec pa je v filmu igral stransko vlogo. Vlogo boginje je igrala nemška igralka Meg Gehrts, iz Nemčije je bil tudi režiser Hans Schomburgk, za kamero pa je stal Anglež James Hodgson.

Film v celoti ni več ohranjen, iz filma Bela boginja iz Wangore so ohranjeni le posamezni prizori, ki so bili nekaj let kasneje uporabljeni v filmu Belka med ljudožerci.

Kontaktne osebe    
Dr. Marko Frelih, Slovenski etnografski muzej
T: 01 300 87 85, E: marko.frelih@etno-muzej.si

Film o Codelliju
Miha Čelar, Astral film
E: miha.celar@gmail.com