Sporočilo za javnost
Slovenski etnografski muzej                        
Ljubljana, 21. december 2022

V letu 2023 bo Slovenski etnografski muzej (SEM) obeleževal 100-letnico svojega obstoja. Ob častitljivem jubileju muzej načrtuje postavitev nove stalne razstave Človek in čas, izid monografije o muzeju, več lastnih in gostujočih občasnih razstav, s svojo razstavo in zbirkami bo gostoval tudi v tujini. Osrednje praznovanje SEM načrtuje sredi junija 2023.

Razstavno dejavnost v letu 2023 muzej JANUARJA začenja z razstavo Belo zlato: zgodbe o bombažu. Pripravlja jo v sklopu projekta Etnografski muzeji in muzeji svetovnih kultur kot prostori skrbi (2019-2023), ki ga financira Evropska skupnost iz programa Ustvarjalna Evropa, in v katerem sodeluje tudi SEM. Razstava bo predstavila zgodbo o bombažu s predmeti iz zbirk iz Indije in Toga, ponudila pa bo tudi vpogled v aktualne izzive pridelovalcev bombaža v obeh državah.

Ob slovenskem kulturnem prazniku, Prešernovem dnevu, bo SEM postavil še eno priložnostno razstavo, posvečeno pustni dediščini. Letos bo predstavil Vrbišće šjme, tradicionalno pustno skupino iz vasi Vrbica pri Ilirski Bistrici, katere najbolj prepoznavna in po nastanku najstarejša lika sta bel in črn lovec.

Od lastnih fotografskih razstav velja izpostaviti razstavi iz zbirk fototeke SEM; prva bo prikazala delo etnologov na terenu, ko so Orlove ekipe (imenovane po ravnatelju muzeja dr. Borisu Orlu) v 50. letih 20. stoletja načrtno zbirale gradivo na terenu po Sloveniji. Druga fotografska razstava pa bo predstavila dediščino starih kultur Sredozemlja s poudarkom na Egiptu. Gre za fotografije, ki jih je na študijskih potovanjih posnel egiptolog prof. Günther Hölbl in so del obsežne donacije muzeju.

Sredi leta SEM načrtuje odprtje svoje nove stalne razstave Človek in čas, ki bo prikazala razmerje med človekom in časom s poudarkom na tem, kako čas vpliva na način življenja ljudi v različnih obdobjih, družbenih in kulturnih okoliščinah. Odpirala bo vprašanja dojemanja, občutenja, strukturiranja in merjenja časa, njegovih prostorskih odsevov, biološkega in biografskega časa, cikličnega časa naravnih ritmov, pa tudi delovnega časa, prostega časa in prazničnega časa. Z razstavo in obrazstavnim programom bo prikazana širina pojma čas, ki ga živimo linearno in ciklično kot naravna in kulturna bitja - univerzalno, pa tudi vsak na svoj način. Poseben vsebinski sklop razstave bo muzejski čas, prikaz stoletnega delovanja in poslanstva SEM med letoma 1923 in 2023, na katerem bo izpostavljenih 100 predmetov iz zbirk SEM.

Praznično leto muzeja bo potekalo pod sloganom SEM 100 let: Praznujmo skupaj!. Osrednji dogodek praznovanja bo potekal v juniju, ko bo SEM na ploščadi pred muzejem in v muzeju pripravil kulturni program za najširšo javnost, s koncertom in instalacijo ter dnevom odprtih vrat s prostim vstopom.

V drugi polovici leta bo SEM gostil dve razstavi iz Evrope; prva bo razstava iz Španije, na kateri bo s fotografskim gradivom predstavljena nesnovna kulturna dediščina Španije, druga bo razstava jaslic iz Poljske. Poleg tega bo konec leta v SEM gostovala razstava Trienale rokodelstva – razstava sodobnih in inovativnih rokodelskih izdelkov, ki temeljijo na bogati kulturni dediščini Slovenije. Razstava je rezultat javnega poziva in medpartnerskega sodelovanja.

SEM kot Koordinator varstva nesnovne kulturne dediščine bo z več aktivnostmi obeležil tudi dvajsetletnico nastanka Unescove Konvencije o varovanju nesnovne kulturne dediščine.

Zunaj svojih zidov se bo SEM predstavil tako v tujini, kot doma. SEM bo del spremljevalnega programa Frankfurtskega knjižnega sejma, saj bo v berlinskem Muzeju evropskih kultur, skupaj s Čebelarskim muzejem iz Radovljice, sodeloval pri pripravi razstave Brenčeča Slovenija. SEM nadaljuje tudi z razstavnim ciklom gostovanj Na obisku doma, ko bo ob 70-letnici etnološke raziskave v Bovcu in okolici s panojsko razstavo gostoval prav tam. Razen tega SEM pripravlja tudi gostujočo virtualno razstavo La Doctora, ki je posvečena raziskovalki slovenskega rodu dr. Branislavi Sušnik in bo gostovala v Etnografskem muzeju Andrés Barbero Asunción, Paragvaj.

Od razstav iz leta 2022 ostajata na ogled razstava Sveti konji – nebesni jezdeci in razstava Ljudska umetnost med domom in svetom: Zbirki SEM in ljudske umetnosti NSK skupine IRWIN, ob katerih SEM nadaljuje s svojim obrazstavnim programom. Obiskovalci si bodo lahko ogledali tudi stalni razstavi Plečnikova Lectarija in Med naravo in kulturo.
Ob redni ponudbi vodstev in delavnic načrtuje glasbene dogodke, predstave in pripovedovanja, pogovore, vodene oglede z gosti, … prilagojene različnim ciljnim skupinam. Sočasno pa kot sodoben muzej neprestano dopolnjuje ponudbo v Knjižnici SEM, Trgovini SEM, Ateljeju Malega mojstra ter v Lončarskem in Tkalskem ateljeju.

ZGODOVINA IN MEJNIKI SLOVENSKEGA ETNOGRAFSKEGA MUZEJA

Slovenski etnografski muzej (SEM) je »muzej o ljudeh, za ljudi«, je osrednja,  nacionalna etnološka muzejska ustanova s slovenskimi in zunajevropskimi zbirkami. Hrani zbirke s področij materialne, socialne in duhovne kulture in skrbi za njihovo ohranjanje, preučevanje, spoznavanje in razumevanje. Njegove zbirke danes štejejo več kot 30.000 predmetov slovenske dediščine in okrog 10.000 zunaj evropskih predmetov z vseh celin. V SEM so tudi osrednji etnološki arhiv in fotoarhiv, fond etnografskih filmov, fonoteka in za javnosti odprta strokovna knjižnica.

SEM je muzej, ki živi, vpet je v lokalni in globalni svet, je odprta ustanova s pestro ponudbo lastnih in gostujočih razstav ter raznovrstnih dogodkov za najširšo publiko, ki se odvijajo v muzeju in na muzejski ploščadi Metelkova. Muzej kulturnega, znanstvenega, izobraževalnega in družbenega pomena deluje tudi kot kulturno stičišče in srečevališče.

Etnografski muzej je bil formalno ustanovljen leta 1923

Zgodovinski zametek Slovenskega etnografskega muzeja so bile etnografske oziroma narodopisne zbirke Kranjskega deželnega muzeja v Ljubljani, ustanovljenega leta 1821, katerih slovenski del je bil številčno bistveno skromnejši v primerjavi z zunajevropskim. Etnografsko gradivo je bilo javnosti predstavljeno leta 1888, ko je bila zgrajena stavba Kranjskega deželnega muzeja – Rudolfinuma. Pomemben mejnik na poti k samostojnemu etnografskemu muzeju je bila ustanovitev Etnografskega inštituta v stavbi Narodnega muzeja leta 1921. Upravnik inštituta in nato ravnatelj osamosvojenega Kraljevega etnografskega muzeja, ki je nastal leta 1923 z ločitvijo od Narodnega muzeja, je bil dr. Niko Zupanič.

Kraljevi etnografski muzej so leta 1941 preimenovali v Etnografski muzej. Po letu 1945 se je v muzeju razmahnilo znanstveno raziskovanje, ki je vključevalo obsežno terensko delo. Terenske ekipe so v petdesetih in šestdesetih letih 20. stoletja sistematično preučevale, zbirale in dokumentirale gradivo o ljudski kulturi in življenju Slovencev na podeželju pred 2. svetovno vojno in po njej. Leta 1964 se je muzej preimenoval v Slovenski etnografski muzej. Zaradi pomanjkanja prostorov za stalno razstavo so se v muzeju usmerili v pripravljanje občasnih tematskih razstav na lokacijah izven matične hiše. Grad Goričane je med leti 1964 do 2001 ponudil zavetje zunajevropskim zbirkam in postal pomembno razstavišče za gostujoče razstave z zunajevropsko tematiko.

Selitev v lastno muzejsko hišo

Slovenski etnografski muzej si je v zgodnjih 80. letih začel prizadevati za pridobitev lastne muzejske hiše. Po letu 1994, ko je Vlada Republike Slovenije Ministrstvu za kulturo za potrebe kulturnega sektorja dodelila južni del stavbnega sestava nekdanje vojašnice na Metelkovi ulici,  zgrajenega med letoma 1886 in 1889 za potrebe habsburške vojske, je SEM dobil v upravljanje dva objekta. Prenova obeh zgradb je potekala med letoma 1996 in 2004. SEM se je v prvo obnovljeno muzejsko hišo, namenjeno upravni, informacijski, raziskovalni, avdiovizualni, založniški in konservatorsko-restavratorski dejavnosti, preselil iz prostorov Narodnega muzeja Slovenije spomladi 1997. V sosednjem objektu – v današnji razstavni hiši SEM, se je od leta 1998 pa do leta 2002, ko so se začela obnovitvena gradbena dela, izvajal program razstav in prireditev. Novo razstavno hišo je SEM odprl decembra 2004.

S preselitvijo muzeja v nekdanje ljubljansko predmestje spomladi leta 1997 in s prenovo dveh historičnih objektov nekdanje Avstro – Ogrske vojašnice se je okolica muzeja spreminjala in postopoma postajala novo urbano kulturno središče, danes prepoznavno kot Muzejska ploščad Metelkova, okrog katere domujejo še štiri nacionalne ustanove (Narodni muzej Slovenije – Metelkova, +MSUM, Slovenska Kinoteka, Zavod za varstvo kulturne dediščine RS). Muzejska ploščad je del skupnega zunanjega prostora in je namenjena različnim prireditvam in razstavnim projektom.

To novo obdobje SEM, odkar domuje na Metelkovi ulici, je obdobje obsežnega in raznolikega javnega programa, obdobje številnih lastnih in gostujočih razstav, obrazstavnih in drugih programskih vsebin, mnogih uspešnih nacionalnih in mednarodnih partnerskih sodelovanj ter projektov.

MEJNIKI MUZEJA
1821 Ustanovitev Kranjskega deželnega muzeja. Pod njegovim okriljem začnejo nastajati etnografske zbirke.
1923 Ustanovitev Kraljevega etnografskega muzeja.
1926/27 Izide prvi letnik Etnologa, znanstvene periodične publikacije muzeja.
1948-1991 izhaja Slovenski etnograf; leta 1991 izide prvi letnik Etnologa nove vrste: znanstvena periodična publikacija, ki je nadaljevanje starega Etnologa in Slovenskega etnografa, glasnik muzeja in stroke.
1948 Začetek obsežnega raziskovalnega in zbirateljskega dela muzejskih terenskih ekip. Do leta 1961 se jih zvrsti osemnajst. Rezultat je izjemna rast muzejskih zbirk in dokumentacijskega gradiva.
1973 SEM pridobi prostor za depoje v nekdanjem uršulinskem samostanu v Škofji Loki.
1991 izidejo Votivi, prva publicirana muzejska zbirka (s katalogom in spremno študijo) v novi knjižni zbirki Knjižnica Slovenskega etnografskega muzeja. Muzej začne s publiciranjem zbirk razkrivati bogato dediščino nacionalnega in širšega pomena, ki jo hrani v depojih,  ter poleg tega intenzivno opozarjati na pomanjkanje prostora za svojo razstavno dejavnost.
1994 Vlada Republike Slovenije dodeli Ministrstvu za kulturo južni del stavbnega sestava nekdanje vojašnice na Metelkovi ulici. SEM dobi v upravljanje dva objekta.
1997 Dokončanje prenove in preselitev v muzejsko upravno hišo.
2004 Odprtje nove razstavne hiše pod sloganom In Zdaj zares SEM z razstavami Evropski etnografski muzeji v SEM, Je etnologija doma tudi v drugih slovenskih muzejih? in Spogledi: med oblikovanjem in slovensko ljudsko kulturo.
2006 Dokončanje depojskih prostorov na Metelkovi in selitev zbirk iz Goričan in Škofje Loke v Ljubljano.
2006 Odprtje prve stalne razstave Med naravo in kulturo.
2008 Pridobitev dodatnih depojskih prostorov v Zalogu pri Ljubljani.
2009 Odprtje druge stalne razstave Jaz, mi in drugi: podobe mojega sveta.
2011 SEM prevzame naloge in obveznosti Koordinatorja varstva nesnovne kulturne dediščine,
2013-2015 Nacionalni projekt Dostopnost do kulturne dediščine ranljivim skupinam, ki ga koordinira SEM.
2021 Preureditev pritličja razstavne hiše SEM za prijaznejši sprejem obiskovalcev.
2022 Po ukinitvi dodatnih depojev v Zalogu pri Ljubljani pridobitev novih depojskih prostorov v Tržiču.
2022 Odprtje stalne razstave Plečnikova Lectarija (ob 150. obletnici rojstva arhitekta Jožeta Plečnika)

KONTAKT
mag. Maja Kostric Grubišić, Služba za komuniciranje SEM, maja.kostric@etno-muzej.si, etnomuz@etno-muzej.si, 010 3008 700, 040 187 920 // mag. Irena Plešivčnik, Služba za komuniciranje SEM, irena.plesivcnik@etno-muzej.si, 010 3008 798, 040 162 739