Slovenski etnografski muzej

Zgodba o Balkanu

5 fotografov, 50 spomenikov, 1 zgodba o Balkanu
Od 
30. maj 2014
Do 
5. september 2014
Uradna spletna stran
balkantale.com
Razstavo podprl
Goethe Institut Ljubljana

Projekt Zgodba o Balkanu spodbuja javno razpravo in ozavešča o skupni zgodovini, ki temelji na religijah ter etičnem sobivanju, in prispeva k javni dostopnosti in varstvu kulturne dediščine te regije. Skupinska razstava predstavlja fotografije islamskih, krščanskih in judovskih spomenikov na Balkanu. Ustvarilo jih je pet nagrajenih fotografov Uta Benzenberg (AL/D), Ivan Blažev (MA), Samir Karahodzha (KO), Camilo Nolas (GR) in Ivan Petrović (SR).

Vladavina Osmanov je na Balkanu trajala od 14. do 20. stoletja, ponekod neprekinjeno, drugod občasno (npr. na Peloponezu), nekaterih področij pa nikoli niso osvojili (npr. Ionskih otokov ali dalmatinske obale). Kljub temu so stoletja osmanske vladavine za skoraj vse prebivalce balkanskega polotoka pomemben del njihove zgodovinske izkušnje.

Ta zgodovina je v veliki meri nepoznana oz. jo v vsaki deželi predstavljajo drugače, kar temelji na dejstvu, da so narodne države krščanskih balkanskih ljudstev pretežno nastajale z vojaškimi spopadi z Osmanskim cesarstvom. Ti spopadi so temeljili predvsem na verskem nasprotju med kristjani in muslimani. Hkrati je vpliv zahodnoevropskega modela vodil v razvrednotenje kulturnega pomena osmanske vladavine. Tako so Osmansko cesarstvo pričeli enačiti s kulturno ‘zaostalostjo’, njegovi nasledniki pa so nanj gledali kakor na ‘nezaželeno dediščino’.

Ne glede na to so kristjani, muslimani in judje skoraj 600 let sobivali v mestih in na podeželju. Obdelovali so zemljo, si pomagali pri lokalnem trgovanju, se srečevali in zabavali na bazarjih in v kavarnah. Osmanska družba je bila seveda hierarhična in je razlikovala med vladarji in podložniki. Za rajo (obdavčene podložnike) je vsakdanje življenje bilo tudi kruto, polno težav in stiske.
Nekatere zgradbe, tudi če se dandanes uporabljajo v drugačne namene kakor nekoč, še zmeraj spominjajo na te pretekle čase. V nekaterih primerih pa je spomin zaradi zanemarjenja in uničenja popolnoma zbledel. Ne glede na njihovo stanje, najsi bodo uničene ali ohranjene, zasebne ali javne, krščanske, muslimanske ali judovske, ostajajo zgradbe iz obdobja Osmanskega cesarstva dokumenti zgodovine, ki je bila okoli šest stoletij skupna balkanskim ljudstvom. S pomočjo sodobnih fotografij teh spomenikov lahko osmansko dediščino vidimo v drugačni luči, se oziramo nazaj na skupno preteklost ter pripovedujemo balkansko zgodbo.

DŽAMIJA BALI-BEGA, NIŠJUDOVSKO POKOPALIŠČE, NIŠKURŞUNLU/KURŠUMLI HAN, SKOPJEKROJAŠKI MOST, GJAKOVAPAŠINA VRATA, BERAT

Deli